UPRS sodba in sklep I U 353/2010

Tožba se zavrne.

Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Prvostopenjski organ je dne 3. 12. 2009 izdal sklep, s katerim je tožniku naložil, da mora plačati stroške raztelesbe psice A., ki jo je opravil Inštitut za patologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani. Stroški opravljene raztelesbe znašajo 55,58 EUR. Naložil mu je, da mora navedene stroške poravnati v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožniku izdana odločba št. 06172-2336 z dne 29. 9. 2009 glede odreditve patoanatomske preiskave trupla psice A., pasme pritlikavi pinč. Iz poročila o opravljeni preiskavi je razvidno, da je psica utrpela poškodbe, ki jih prvostopenjski organ podrobno opisuje. Kot vzrok pogina je navedena zdrobljena senčnica in zmečkani mali možgani. Nadalje prvostopenjski organ navaja, da izvid patoanatomske preiskave kaže na sum mučenja živali in citira 4. člen Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS št. 43/2007 – uradno prečiščeno besedilo), kjer je navedeno, da je mučenje živali vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjena naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju ter nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Na prvostopenjski organ je prispel račun za poravnanje stroškov preiskave. Iz računa je razvidno, da stroški preiskave znašajo 50,58 EUR. 113. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZUP) določa, da gredo stroški v breme stranke, če se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je končal za stranko neugodno. Prvostopenjski organ je zaradi poprave pisne pomote v znesku stroškov izdal še sklep o popravi, datiran z dne 18. 12. 2009, kjer je v izreku sklepa znesek stroškov popravil iz 55,58 EUR na 50,58 EUR.

Tožnik se je zoper sklepa pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

Tožnik v tožbi navaja, da ni naročil raztelešenja psičke in da ne drži, da bi jo mučil in poškodoval, kot je navedeno v veterinarskem poročilu. Že iz same obdukcije je razvidno, da je bila ta opravljena nestrokovno, saj ni mogoče, da bi bilo en deciliter krvi in krvnih strdkov v glavici, veliki 10 cm. Sam je predsednik kulturno humanitarnega društva B., aktivni član društva za osvoboditev živali ter mentor združenja za razvoj in kulturo srca C. Organizira veliko prireditev in ne dovoli blatenja svojega dobrega imena. Veliko ljudi je vselej srečeval v spremstvu s psico, ki mu je bila zvesta prijateljica. Nikoli je ni imel niti na vrvici, kjerkoli sta se nahajala. Šlo je za nesrečo, ki so jo z ženo in hčerko izčrpno pojasnili na zapisnik na Veterinarski upravi. Smiselno predlaga, naj se prvostopenjski akt odpravi, prosi pa tudi za oprostitev plačila sodnih taks, pri čemer je v ta namen predložil izjavo o premoženjskem stanju ter potrdila Zavoda o pokojninskem in invalidskem zavarovanju o višini svoje pokojnine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi njene odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep temelji na 113. členu ZUP. Drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je za stranko končal neugodno ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. V obravnavni zadevi je bila najprej izdana odločba št. 06172-2336/2009 z dne 29. 9. 2009, s katero je bilo odrejeno, da se tožniku takoj začasno odvzame truplo poginjene psice A., da se odredi patoanatomska preiskava, ki jo je opravi Inštitut za patologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani ter da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep. Organ, ki je odločbo izdal, je v obrazložitvi svoj ukrep utemeljil z navedbo, da obstaja sum mučenja živali. To odločbo je tožnik prejel dne 2. 10. 2009, iz izvirnika odločbe pa je razvidno, da je postala dokončna in pravnomočna dne 10. 10. 2009. Iz upravnega spisa pa tudi iz same odločbe glede na datum njene dokončnosti in pravnomočnosti je razvidno, da se tožnik zoper to odločbo ni pritožil, temveč je bil že po izdaji odločbe na svojo zahtevo še enkrat zaslišan. Iz navedene odločbe je torej razvidno, da se je predhodni upravni postopek končal za tožnika neugodno, to pa zato, ker je bilo odrejeno, da se mu odvzame truplo poginjene psice in da se odredi patoanatomska preiskava. Sklep, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu pa je le posledica predhodno izdane pravnomočne odločbe. Ta sklep je vezan na to odločbo, pri tem sklepu pa je bistveno le to, da se je predhodni postopek končal za tožnika neugodno, razen tega se v popravljenem sklepu v izreku navedeni znesek tudi ujema z računom, ki ga je izdal Nacionalni veterinarski inštitut.

Do tožbenih navedb, ki se nanašajo na to, da tožnik ni odgovoren za to, da je psička poginila, se sodišče v tem upravnem sporu ne more opredeljevati, ker je iz zgoraj navedenih razlogov pri izdaji sklepa o stroških postopka že prvostopenjski organ vezan na predhodno končan postopek, ki se je končal s pravnomočno odločbo, zaradi česar je lahko sodišče v tem upravnem sporu ugotovilo zgolj to, da se je predhodni postopek dejansko končal neugodno za tožnika, da je ta odločitev pravnomočna in da je bil izdan račun za stroške raztelesbe v navedenem znesku. Trditve o tem, da tožnik ni odgovoren za dogodek ter da ni naročil raztelešenja psice, bi lahko tožnik uveljavljal le v okviru pravnih sredstev zoper predhodno odločbo prvostopenjskega organa št. 06172-2336/2009 z dne 29. 9. 2009. Pri sodni presoji sklepa, ki se nanaša zgolj na stroške postopka, pa ni mogoče ocenjevati navedb, ki se nanašajo na predhodno pravnomočno končan postopek.

Glede na zgoraj navedeno sodišče ugotavlja, da tožbene navedbe na pravilnost sklepa o stroških ne vplivajo, zaradi česar sodišče tožbi ne more ugoditi, zato jo je na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1) zavrnilo.

K točki 2 izreka:

Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/08, ZST-1). Pri tem je upoštevalo, da je glede na izjavo o premoženjskem stanju in dokazila, ki jih je tožnik predložil, edini njegov dohodek pokojnina, ki je zelo nizka, tožnik tudi nima premoženja, zaradi česar bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi tožnik upravlja.