VSL sklep II Cp 2432/2009

Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovljen ugovorni postopek.

:

Sodišče prve stopnje je predlog za vpis lastninske pravice ter za zavarovanje na isti nepremičnini delno zavrnilo. Ugodilo mu je le v delu, v katerem je predlagana vknjižba do ½ na ime R. Z.. Zavrnilo pa jo je v delu, v katerem je predlagana vknjižba do ½ na ime M. Z.. Z izpodbijanim sklepom je ugovor B. d.d., ki najverjetneje nastopa kot zastavni upnik, zavrnilo ter odločitev zemljiškoknjižne referentke o delni zavrnitvi predloga potrdilo.

Proti slednji odločitvi vlaga pritožbo B. d. d., ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišču predlaga naj izpodbijani del sklepa spremeni tako, da dovoli vknjižbo lastninske pravice tudi za M. Z. do ½ ter vknjižbo hipoteke na vpisano nepremičnino. V pritožbi upnica pravi, da je odločitev sodišča prve stopnje, češ da ni pravne podlage v zavezovalnem poslu za vpis lastninske pravice v korist M. Z., napačna. Znova utemeljuje stališče, da je menjalna pogodba zavezovalni posel, ki je bila sklenjena tudi v korist tretjega – to je M. Z.. Ker ta pravni posel za prenos lastninske pravice izpolnjuje vse predpostavke za veljavnost in ker M. Z. kot beneficiar ni odklonila pravice niti pogodba ni bila preklicana v skladu s 129. členom OZ (1), pritožba meni, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist M. Z. ter posledično tudi vknjižbo hipoteke ter zaznambo neposredne izvršljivosti upnikove terjatve.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijanega sklepa iz več razlogov ni mogoče preizkusiti. Najprej zato, ker v spisu manjkata dva lista zemljiškoknjižnega predloga. V spisu se nahaja le naslovnica zemljiškoknjižnega predloga (list. št. 1), naslednji list v spisu pa je označen z list. št. 4. Gre za sklep sodišča, s katerim ta poziva predlagatelja, naj svoj predlog dopolni z dokazilom o plačilu sodne takse ter predložitvijo overjenih izvirnikov ustreznih listin. Izpodbijanega sklepa nadalje ni mogoče preizkusiti zato, ker v spisu tudi ni odločilnih listin, čeprav se sklep nanje sklicuje.

Kot predlagatelj je naveden R. Z.. Očitno predlaga vpis lastninske pravice nase do ½ ter lastninske pravice na M. Z. do ½. Minimalna zahteva v takšnem položaju je, da bi morala imeti M. Z., kot subjekt, na katerega naj se vpiše stvarna pravica, možnost sodelovanja v postopku.

Prav v zvezi s položajem slednje pa so uganke največje. Res je, kar pravi pritožba: Pogodba v korist tretjega je lahko veljavni pravni temelj. Vendar tretjemu ni mogoče proti njegovi volji vsiliti stvarne pravice. Ne zadošča torej le to, da tretji stvarne pravice ne odkloni – imeti mora položaj subjekta in ne objekta pravice. Nujna prvina pravice je možnost, da abstraktno upravičenje uresničiš ali pa da ga ne uresničiš. V primeru neposrednega prenosa stvarnopravne pravice na M. Z. bi za razliko od siceršnjega prenosa obligacijske pravice (o kateri govori 149. člen ZOR (2)) ta bistvena prvina izostala. Vendar o vsem tem v tem pritožbenem postopku sploh ni mogoče ničesar reči. Tako izpodbijani sklep kot pritožba se sklicujeta na menjalno pogodbo, ki pa je v spisu ni. Prav tako ni jasno, ali je sodišče M. Z. omogočilo sodelovanje v postopku. Nadalje tudi ni jasno, kakšen položaj udeleženca ima sedanji pritožnik (je morda pridružen predlagatelj? V spisu se namreč pojavi kot dostavitelj listin na list. št. 8 in 9 – pri čemer teh listin v spisu ni). Kot zastavni upnik bi namreč bil morebiti lahko tudi (so)predlagatelj. A tudi tega ni mogoče preizkusiti, saj v spisu ni celotnega zemljiškoknjižnega predloga.

Pritožbeno sodišče o pritožbi zaradi vseh navedenih vrzel ne more vsebinsko odločiti. Sodišče prve stopnje se do vprašanja učinkovanja pogodbe v korist tretjega ni opredeljevalo, čeprav je v ugovoru sedanji pritožnik to materialno problematiko izrecno načel. Zaradi vseh pomanjkljivosti v spisu in sklepu pa se tudi pritožbeno sodišče ne more opredeliti do tega vprašanja.

Ker sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih (o naravi pogodbe v korist tretjega in njenem učinkovanju v primeru prenosa stvarnopravne pravice) ter zaradi manjka odločilnih listin v spisu, izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP(3).

Navedena bistvena kršitev je terjala razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (to je 2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem ugovornem postopku najprej urediti spis, nadalje razčistiti položaj udeležencev (vključno z vprašanjem pravnega interesa posameznih udeležencev), nato vsem osebam, na katerih pravni položaj utegne vplivati ta zemljiškoknjižni postopek, omogočiti sodelovanje v postopku in nazadnje odločiti o materialnopravnem vprašanju pravnega temelja z vidika pogodbe v korist tretjega (149. do 153. člen ZOR) – če ne drugače, tudi z izrecnim pozivom tretji (to je M. Z.), naj se izjavi, ali sprejema lastninsko pravico ali ne.

Pooblastilo za odločitev pritožbenega sodišča je podano v 5. točki 3. odstavka 161. člena ZZK-1.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001 do Uradni list RS, št. 40/2007).

(2) Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/1978 do Uradni list RS, št. 87/2002).

(3) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007), ki se na podlagi 2. odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 45/2008) še uporablja v tem pritožbenem postopku. ZPP se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi napotitvene norme iz 2. odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003; ZZK-1) in na podlagi napotitvene norme iz 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/1986; ZNP).