VSK sodba Cp 404/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker toženec, ki je sicer podal odgovor na tožbo, kljub pravilnemu vabilu na narok ni pristopil, je prvostopenjsko sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožnici 7.500,00 EUR z obrestmi od 2.8.2007 dalje do plačila ter 8.000,00 EUR z obrestmi od 2.12.2007 dalje do plačila ter ji povrniti 1.178,14 EUR pravdnih stroškov.

Proti sodbi se pritožuje toženec po pooblaščencu. Opozarja, da je Ustavno sodišče RS določbo, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, razveljavilo 4.2.2010, to je še preden je pritožnik prejel izpodbijano sodbo. Ker odločitev sodišča temelji na razveljavljenem določilu, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je odločba Ustavnega sodišča vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Podrejeno pa še navaja, da se naroka v zadevi ni udeležil iz upravičenega razloga, in sicer zato, ker mu je bila 15.9.2009 odvzeta prostost, 17.9.2009 pa proti njemu odrejen pripor, ki še vedno traja.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev prvostopenjskega sodišča res, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, temelji na uporabi drugega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07 in 45/08), ki je bil z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 4.2.2010, št. U-I-164/09-13, razveljavljen (odločba objavljena v Ur. l. RS, št. 12/2010). V 43. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 s spremembami) je določeno, da začne razveljavitev zakona, o kateri odloči Ustavno sodišče, učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, v konkretnem primeru torej 20.2.2010. Po 44. členu pa se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker do 20.2.2010 o tožbi v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, določilo zakona, na katerem temelji izpodbijana sodba, pa je razveljavljeno (in ga zato ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku), se je izkazala odločba sodišča prve stopnje kot nezakonita. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP).