VSM sklep I Ip 609/2011
ECLI:SI:VSMB:2011:I.IP.609.2011Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, izvršilnega naslova prav tako ni mogoče spreminjati, dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi bila sodba na podlagi pripoznave, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo (točka I. izreka) ter odločilo, da mora dolžnica upniku v 8 dneh povrniti 653,82 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).
2Zoper ta sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje dolžnica. V njej navaja, da je že k ugovoru predložila vse razpoložljive dokaze, ki utemeljujejo trditve v njem, tj. da sodišče ni pozvalo upnika, da odgovori na njen ugovor, hkrati pa, da je bila sodba na podlagi pripoznave izdana v zmoti ob zavedenosti sodišča in nje, ker je bil predložen neverodostojen, ponarejen izpisek iz poslovnih knjig. Upnik v izvršilnem predlogu ni mogel predložiti nobenega računa za nakup vozila, prav tako pa tudi ne računa na katerem bi bila navedena kot porok.
3Pritožba ni utemeljena.
4V obravnavanem primeru teče izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe Okrajnega sodišča v M. z dne 3. 9. 2004, to je sodbe na podlagi pripoznave, pravnomočne dne 6. 10. 2004. Obstoj in vsebina te sodne odločbe v pritožbenem postopku nista sporni. Dolžnica v ugovoru in sedaj v pritožbi graja pravdni postopek in v njem sprejeto odločitev (sodba na podlagi pripoznave) ter s tem posega v nastanek izvršilnega naslova, na katerem temelji upnikov izvršilni predlog. Takšni ugovorni (in sedaj pritožbeni) razlogi ne predstavljajo nobenega izmed razlogov iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) oziroma kakšnega drugega razloga, ki bi preprečil to izvršbo. Izvršilno sodišče je namreč na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku vezano. Zaradi tega niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri izpodbijanja izvršilnega naslova. Razlogi, ki jih navaja v ugovoru (in v pritožbi), da je prišlo do izdaje izvršilnega naslova, zato ker je bila dolžnica zavedena s strani sodišča, in ker so bili predloženi ponarejeni dokazi, v izvršilnem postopku niso pravnoodločilni. V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, izvršilnega naslova prav tako ni mogoče spreminjati, dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi bila sodba na podlagi pripoznave, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.
5V posledici navedenih razlogov pritožba dolžnice ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo, in ker uradni preizkus zadeve pokaže, da v postopku na prvi stopnji ni bilo storjenih kršitev na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je bilo potrebno izpodbijani sklep v celoti potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.
6O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, saj jih dolžnica ni priglasila.
7Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 11. 11. 2011Nazaj na vrh ↑