VSRS Sodba II Ips 391/2008

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek zavrne še v preostalem delu.

Sodbi sodišč druge in prve stopnje se v stroškovnem delu spremenita tako, da mora tožeča stranka v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki 2.078,54 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila
.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki 1.159,36 EUR
stroškov revizijskega postopka, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec plačati tožnikoma 27.124,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da sta tožnika pravočasno uveljavila regresni zahtevek zoper toženca, saj je upnik pravočasno predlagal izvršbo zoper toženca kot družbenika izbrisanega glavnega dolžnika.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca glede odločitve o glavni stvari zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da za tožnika enoletni rok ne velja. Ta rok namreč velja samo za upnike izbrisane družbe (E. d.o.o.), tožnika pa sta upnika toženca, ki je družbenik te družbe.

3Revizijo vlaga toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sta tožnika zamudila enoletni rok za uveljavljanje terjatve zoper družbenike izbrisanih družb. Osebna odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisanih družb naj bi tudi bila v nasprotju z določbami prava EU. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija je utemeljena.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je družba E. d.o.o. pri Hranilnici d.d. najela kredit, za vračilo katerega je med drugim kot porok jamčila družba L. d.o.o. Družba E. d.o.o. kredita ni vrnila, zato je Hranilnica v pravdi zahtevala vračilo posojila tako od glavnega dolžnika kot poroka. Sodišče je z zamudno sodbo Pg 352/98 z dne 17. 10. 2000 naložilo družbi E. d.o.o. kot glavnemu dolžniku in družbama L. d.o.o. in E. d.o.o. kot porokoma solidarno plačilo 3,186.525,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker so bile vse družbe izbrisane, je Hranilnica začela izvršilni postopek zoper družbenike izbrisanih družb. Tožnika sta v izvršilnem postopku kot družbenika izbrisane družbe L. d.o.o. (poroka) na podlagi izvensodne poravnave plačala terjatev Hranilnice do izbrisane družbe E. d.o.o., katere družbenik je toženec.

7Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je odločitev sodišč druge in prve stopnje materialnopravna zmotna. Zmotno je namreč že temeljno izhodišče sodišč, ki ne upošteva zakonske določbe, da na poroka, ki poravna upnikovo terjatev, preide terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen Obligacijskega zakonika, prej 1003. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Na podlagi citirane določbe porok torej vstopi v položaj upnika. Za presojo porokovega položaja je tako v primerih, kot je obravnavani, pomembno le, ali je upnik, v katerega položaj vstopi porok, pravočasno uveljavil svojo terjatev do izbrisanega glavnega dolžnika. Dejstvo, ali je Hranilnica zoper toženca pravočasno predlagala izvršbo, je za odločitev v tej zadevi nepomembno. Tožnika namreč vlagata novo tožbo in ne nadaljujeta izvršbe, ki bi jo sicer, ob dejstvu, da sta s poplačilom terjatve Hranilnice do toženca vstopila v njen položaj, lahko nadaljevala. Konkretna pravda je tako glede na že pridobljeni izvršilni naslov Hranilnice do glavnega dolžnika nepotrebna, hkrati pa tudi prepozna, saj je bila družba E. d.o.o. izbrisana v letu 2001, tožba pa vložena v letu 2006, torej po preteku enoletnega roka (drugi odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah v povezavi s 27. členom Zakona o finančnem poslovanju podjetij).

8Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo še v preostalem delu ( prvi odstavek 380. člena ZPP).

9Če revizijsko sodišče spremeni odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, odloči o celotnih stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Revizijsko sodišče je poseglo v odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenega postopka, in sicer tako, da morata tožnika povrniti toženi stranki 2.078,54 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve in druge stopnje.

Revizijski stroški tožene stranke so odmerjeni od zneska, s katerim je tožena stranka oziroma uspela v revizijskem postopku.

Tožnika morata tako toženi stranki povrniti 1.159,36 EUR (nagrada odvetniku za sestavo revizije, 20 % DDV ter sodna taksa) stroškov revizijskega postopka. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila pravdnih stroškov in začetek teka zamude pri njihovem plačilu. O zamudnih obrestih od prisojenih stroškov postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, str. 7).