VSL sklep PRp 778/2011

Pritožbi storilca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor storilca, ki ga je vložil proti sklepu o določitvi uklonilnega zapora, zavrnilo kot neutemeljen, in storilcu naložilo plačilo stroškov postopka.

V pravočasni pritožbi proti temu sklepu storilec uveljavlja, da je v ugovoru jasno predočil vprašljivost utemeljenosti določitve uklonilnega zapora in obrazložil razloge, zaradi katerih se (še) ne odloča za predlog za nadomestitev plačila globe z družbeno koristnim delom, zaradi česar prosi za ponovno presojo.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi določbe prvega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1) se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. Storilec globe, ki mu je bila izrečena z odločbo o prekršku policijske postaje, pravnomočno 18. 10. 2010 in izvršljivo 18. 12. 2010, ni plačal, zato mu je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. PRuz 2011 s 16. 2. 2011 določilo uklonilni zapor, storilec pa je v svojem pisnem ugovoru uveljavljal, da se šola in je torej brez prihodkov, da je edini redni družinski dohodek očetova pokojnina, pri čemer na družinskega člana mesečno ne pride niti 250,00 eurov, saj je mati brezposelna in je skrbnica očetu, kateremu je popolnoma odvzeta opravilna sposobnost, kar vse izkazuje s potrdilom o vpisu, fotokopijo obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, odločbo centra za socialno delo in sklepom okrajnega sodišča, zaradi česar je razpet med šolo in pomočjo materi ter v situaciji, kakršna je, v zameno za odpust globe niti ne more predlagati oprave družbeno koristnih del, saj obstoji možnost, da jih ne bi uspel opraviti v pričakovanih okvirih, zaradi česar uklonilni zapor po njegovem prepričanju ne bi dosegel svojega smisla. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovora storilca kot neutemeljenega izhaja, da sodišče navedb v ugovoru storilca ni preverilo niti se ni do njih v ničemer opredelilo, čeprav je storilec z ugovoru priloženo dokumentacijo izkazal okoliščine, ki brez dvoma kažejo na izjemno težko situacijo v družini in torej kažejo, da izvršitev uklonilnega zapora pri storilcu ne bi bila v skladu z namenom določitve uklonilnega zapora, torej da pri storilcu obstajajo okoliščine, zaradi katerih storilca z izvršitvijo uklonilnega zapora ni mogoče prisiliti k „prostovoljnemu“ plačilu globe. Zato bi moralo sodišče v postopku ugotavljanja utemeljenosti storilčevih ugovornih navedb opraviti še ustrezne poizvedbe, da bi lahko nato odločilo o utemeljenosti ugovora, pri čemer bi lahko zahtevalo tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi (šesti odstavek 202.b člena ZP-1).

Višje sodišče je zato na podlagi osmega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 ugodilo pritožbi storilca in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi storilčevega ugovora kot neutemeljenega razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da kot pristojno sodišče ponovno odloči o utemeljenosti vložitve storilčevega ugovora, vloženega zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora.