VSRS Sklep I Up 61/2011
ECLI:SI:VSRS:2011:I.UP.61.2011Področje: civilno procesno pravo, upravni spor
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Tožnik je sam vložil pritožbo, pri tem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, III U 500/2010-10 z dne 7. 12. 2010, ker tožnik za njeno vložitev ni imel postulacijske sposobnosti.
2Tožnik je po pooblaščenki vložil pritožbo zaradi kršitve določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da določba drugega odstavka 22. člena ZUS-1 ni jasna, saj bi se ob upoštevanju tretjega odstavka 86. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko razlaga tudi tako, da bi stranka lahko pritožbo vložila tudi sama, če pa bi jo vložila po pooblaščencu, mora ta imeti opravljen pravniški državni izpit. Tretjega odstavka 89. člena ZPP v predmetnem upravnem sporu ni mogoče primarno uporabiti, saj se nanaša na primere, ko je pritožba vložena po pooblaščencu, ki pa ni odvetnik oziroma nima pravniškega državnega izpita. Ker je stranka vložila pritožbo sama, bi jo ob primerni uporabi 108. člena ZPP sodišče moralo pozvati naj pritožbo ustrezno dopolni. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
3Pritožba ni utemeljena.
4Po presoji Vrhovega sodišča je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit.
5Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Kot je tožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, je ustavnost te določbe presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.
6Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit.
7Glede na navedeno lahko torej pritožbo v upravnem sporu vloži stranka po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Lahko pa jo vloži tudi sama, vendar samo v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.
8Nesporno je, da je tožnik vložil pritožbo sam, in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je taka pritožba nedovoljena, saj jo je vložila vložila oseba, ki te pravice nima (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
9Ker se na podlagi 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Niti ZUS-1 niti ZPP ne določata, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v pritožbenem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa ZPP glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk: sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek 81. člena ZPP) in omejitev pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP). Poleg tega, da zakon (prim. 336. člen ZPP) ne določa te možnosti, pa je odprava podane pomanjkljivosti v primerih, kot je obravnavani, tudi pojmovno nemogoča. Pritožbe, ki jo je vložila stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge (prim. sklep III Ips 139/2006, II Ips 472/2005, I Up 412/2009, I Up 427/2009, I Up 201/2010) ni mogoče "spremeniti" v pritožbo, sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit.
10Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom Zakona o Upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 14. 10. 2011Nazaj na vrh ↑