VSL Sklep I Cp 496/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom popravilo svoj prvotni sklep z dne 22. 2. 2013 v 3. točki izreka tako, da je udeleženka Mestna občina ... poleg predlagatelja dolžna v roku 15-ih dni od prejema sklepa založiti manjkajočo izvedenino v višini 1.407,44 EUR oz. polovico tega zneska.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje udeleženka Mestna občina ..., ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Poudarja, da je bilo v prvotnem sklepu z dne 22. 2. 2013 pravilno odločeno, da morata manjkajočo izvedenino plačati predlagatelj P., d. d. in nasprotni udeleženec A., d. d. Opozarja, da je predmetni sklep postal pravnomočen, ker nobeden od udeležencev ni vložil pritožbe. Predlagatelj je svoj del stroškov že poravnal, prvo sodišče pa je udeleženki stroške naložilo neupravičeno, saj ni bila lastnica nepremičnine, ki je določna kot pripadajoče zemljišče, pač pa je v postopku zgolj varovala javni interes. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, tako da v celoti ostane v veljavi sklep sodišča N 240/2009 z dne 22. 2. 2013.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na sodno poravnavo z dne 7. 12. 2012, po kateri se je pritožnica zavezala nositi sorazmeren del stroškov postopka za izvedensko delo. Sodna poravnava ima vse učinke pravnomočne odločbe. Predstavlja izvršilni naslov, na njeni podlagi pa lahko stranke predlagajo prisilno izvršbo. Udeleženci so se s sodno poravnavo med drugim dogovorili tudi o stroških postopka in ta dogovor jih zavezuje.

5Odločitev o založitvi sredstev za kritje stroškov izvedenca ima značaj procesnega sklepa, zato se pritožnica ne more sklicevati na njegovo pravnomočnost. Poleg tega (glede stroškov) ne moreta obstajati dve različni pravnomočni odločbi. Zato je sodišče - skladno z določbo 328. člena ZPP - utemeljeno popravilo očitno pisno pomoto v navedbi zavezanca za plačilo manjkajoče izvedenine.

6Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).