VSL sklep II Ip 1147/2010

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka ugovoru drugega dolžnika A. G. ugodilo tako, da je sklep opr. št. Ig 2981/2004 z dne 06. 01. 2009 v 1. točki izreka zoper dolžnika A. G. razveljavilo, predlog za nadaljevanje izvršbe zoper A. G. z dne 07. 06. 2006 zavrnilo in izvršbo zoper njega ustavilo. V 2. točki izreka sklepa je upniku naložilo, da dolžniku povrne 319,99 EUR stroškov v roku osmih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku osemdnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Proti sklepu se pravočasno pritožuje upnik, ki trdi, da je sodišče v obrazložitvi navedlo, da je dolžnikov ugovor upniku vročilo, ta pa nanj ni odgovoril, kar pa ni točno. Na ugovor drugega dolžnika je upnik odgovoril z vlogo z dne 12. 06. 2009, ki je bila vložena neposredno na vložišču okrajnega sodišča. V odgovoru na ugovor je upnik pojasnil, da drugi dolžnik za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja kot komanditist, pač pa kot družbenik izbrisane družbe. Komanditna družba je kombinacija odgovornosti, kjer en ustanovitelj odgovarja s svojim premoženjem (podobno kot d.n.o.), drugi družbenik pa ne odgovarja (podobno kot d.o.o.). Upnik ni predlagal nadaljevanja izvršbe zoper ustanovitelja zato, ker naj bi bila oba odgovorna za obveznosti še obstoječe družbe, pač pa je predlagal nadaljevanje izvršbe zoper oba ustanovitelja izbrisane družbe. V tem primeru pa je odgovornost ustanovitelja oziroma družbenika izbrisane družbe, da izkaže, da pri poslovanju družbe ni sodeloval. Dokazno breme je na strani ustanoviteljev izbrisane družbe. Aktivno delovanje v družbi ni nujno, da se odraža navzven, saj se kaže tudi znotraj družbe, v odnosu družbenikov med seboj. Drugi dolžnik v ugovoru ni dokazal niti dokazoval, da v družbi ni bil aktiven. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Drugi dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

V zvezi s pritožbo, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da upnik odgovora na ugovor drugega dolžnika ni podal, višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upnikov odgovor na ugovor, ki se v spisu tudi nahaja, pri presoji ugovora upoštevalo, saj je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo upnikove trditve iz ugovora na ugovor in odločitev sprejelo na pravilni pravni podlagi. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa verjetno zgolj pomotoma zapisalo tudi, da upnik na ugovor ni odgovoril, kar pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.

Iz objave v Uradnem listu RS št. 29 z dne XX izhaja, da je bila družba izbrisana na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je postal pravnomočen dne 03. 03. 2006. Upnik je v skladu z določbo drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/1993 – ZGD, ki je veljal ob vložitvi predloga za izvršbo, sedaj drugi odstavek 425. člena ZGD-1) sicer pravilno uveljavljal terjatev do družbenikov, ki sta bila v času izbrisa družbe njena družbenika in je na tej podlagi sodišče dne 06. 01. 2009 izdalo procesni sklep, s katerim se izvršba nadaljuje zoper oba družbenika iz sodnega registra izbrisane družbe B. V. & CO k.d., D. cesta XX, Ljubljana. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče vsebinsko presojalo prehod obveznosti prvotnega dolžnika na drugega dolžnika, pri čemer je pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik, ki je bil v izbrisani družbi komanditist, za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja. Po četrtem odstavku 27. člena ZFPPod za obveznosti družbe odgovarjajo družbeniki, ker se v tem primeru šteje, da so podali izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-135/00-77 z dne 09. 10. 2002 (ustavna odločba) razveljavilo šesti odstavek 580. člena ZGD in četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, kolikor se te zakonske določbe nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve ustavne odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe, torej za pasivne družbenike. Po mnenju višjega sodišča dejstvo, da je komanditist v komanditni družbi pasivni družbenik, izhaja že iz ZGD. Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika namreč izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. ZGD v 138. členu določa, da komanditist ni upravičen voditi družbe, niti ne sme nasprotovati poslovanju komplementarja, ni upravičen zastopati družbe (144. člen ZGD), saj ima le pravico zahtevati prepis letnega poročila ter zaradi preverjanja njegove pravilnosti do vpogleda v poslovne knjige in knjigovodske listine (140. člen ZGD). Tako nima niti možnosti vpliva na to, da se družba ni uskladila z ZGD, kar je po ustavni odločbi bistveno za presojo aktivnosti družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika. Sodišče prve stopnje je ob pravilni ugotovitvi, da upnik trditev o aktivnosti drugega dolžnika v izbrisani komanditni družbi ni podal, pravilno in zakonito ugodilo ugovoru drugega dolžnika, zato je višje sodišče pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe, temelji pa na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.