VSL sklep I Cp 301/2011

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter vrne zadeva v nadaljnji postopek.

1Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je pred Okrajnim sodiščem v Sevnici vložila tožbo s katero je od tožene stranke (v nadaljevanju toženec) zahtevala plačilo zneska 7.391,04 EUR s pripadki. Takšen zahtevek je utemeljila s trditvami, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o delu (imenovano tudi podjemna pogodba), pri čemer je tožnik dogovorjeno delo opravil, toženec pa mu dela ni plačal.

2V odgovoru na tožbo je toženec navajal, da je bil tožnik v času od 01. 08. 2007 do 24. 10. 2007 pri njem zaposlen, saj je z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi in ga tudi prijavil v sistem pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, pri čemer mu iz tega naslova ničesar ne dolguje.

3Okrajno sodišče v Sevnici je 21. 12. 2010 izdalo sklep, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Zunanji oddelek v Brežicah. Ugotavlja, da terjatev tožeče stranke izvira iz pogodbe o zaposlitvi v smislu Zakona o delovnih razmerjih in tožnik od toženca zahteva izplačilo plače za opravljeno delo. Ker je pravica do plače pravica, ki izvira iz delovnega razmerja, je na podlagi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih za odločanje v tem sporu stvarno pristojno to sodišče.

4Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka in v bistvenem navaja, da so se dela na objektu opravljala že od meseca junija in ne šele od takrat, ko sta stranki sklenili fiktivno pogodbo o zaposlitvi, da bi se izognili plačilu globe zaradi obiska inšpekcijske službe. Toženec tožniku plače nikoli ni izplačal. Vztraja pri tem, da je bila med njima sklenjena pogodba o delu kot trdi v tožbi, in ne pogodba o zaposlitvi, zato ne gre za razmerje, ki spada v stvarno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča.

5Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

6Pritožba je utemeljena.

7Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se navaja v tožbi. V tej zadevi tožeča stranka zahteva plačilo denarnega zneska, do katerega naj bi bila po njenih trditvah upravičena na podlagi podjemne pogodbe, ki jo ureja Obligacijski zakonik v členih 619 do 648. Tožeča stranka zanika, da bi bila v delovnem razmerju pri tožencu oziroma da bi imela z njim sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi v smislu določb Zakona o delovnih razmerjih, saj trdi, da je šlo za fiktivno pogodbo.

8Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (30. člen ZPP).

9Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi v skladu s 3. točko 365. člena ZPP ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrača zadevo v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.