VSRS Sklep II DoR 23/2011

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so pravilna stališča sodišča druge stopnje, da stopničasta tlakovana pot v gozdu, ki je v solasti občine in fizične osebe, ter ni javno dobro niti ni kategorizirana kot javna pot, predstavlja javno pot v smislu Zakona o javnih cestah, da je prva toženka odgovorna za njeno vzdrževanje in da je delež odgovornosti prve toženke 50%.

1Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je podana odškodninska odgovornost prve toženke v višini 50%. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2Zoper to sodbo je prva toženka vložila predlog za dopustitev revizije. Kot sporna navaja naslednja vprašanja glede katerih trdi, da sodne prakse Vrhovnega sodišča ni: ali samo dejstvo, da je občina solastnica nepremičnine, čeprav je občinski odlok ne opredeljuje kot javne poti, pomeni, da taka nepremičnina predstavlja javno pot; ali je občina dolžna vzdrževati pot, čeprav je manjšinsko solastnica; ne gre za javno pot, opredeliti bi jo moral ustrezen predpis, ni javno dobro; sodišče se ni opredelilo do tega, zakaj naj bi bilo nerelevantno, kdo je pot zgradil; tožnici bi moralo sodišče pripisati večji del odgovornosti (najmanj 80%), sklicuje se na sodbe VSK I Cp 128/2007 (II Ips 680/2007) in VSK Cp 796/2010, kjer je šlo za padec na asfaltirani cesti.

3Predlog je utemeljen.

4Ker so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).