VSRS Sklep I Up 361/2010

Pritožba se zavrže.

1Z izpodbijano 1. točko sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega in četrtega odstavka 74. člena Zakona o mednarodni zaščiti – ZMZ, ki je veljal v času odločanja, v zvezi z drugim odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 odločilo, da se ugodi zahtevi za izdajo začasne odredbe tako, da se zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa tožene stranke z dne 16. 12. 2010 do izdaje pravnomočne sodne odločbe o tožbi tožeče stranke zoper izpodbijani akt. Tožena stranka je z navedenim sklepom na podlagi prvega odstavka 63. člena v povezavi z tretjo alinejo 3. člena ZMZ zavrgla tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Ugotovila je, da se je tožnik pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški, ki je bila v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZMZ z Odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za varno tretjo državo (Ur. l. RS, št. 50/2008) in je zato pristojna za vsebinsko obravnavanje tožnikove prošnje (60. člen ZMZ).

2Sodišče prve stopnje je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo, ker naj bi se tožniku z izvršitvijo izpodbijanega akta prizadejala težko popravljiva škoda, izdaja začasne odredbe pa ne bi bila v nesorazmerju z varstvom javne koristi.

3Tožena stranka s pritožbo izpodbija 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1, kar podrobno obrazloži. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne. Navaja, da je začasno odredbo sodišča prve stopnje prejela po faxu dne 21. 12. 2010 ob 15.15 uri, da pa je bil tožnik v skladu s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali bivanje je nezakonito, istega dne že ob 12.00 uri predan Republiki Hrvaški.

4Pritožba ni dovoljena.

5Kot izhaja iz podatkov v predloženih spisih, se tožnik ne nahaja več na ozemlju Republike Slovenije, saj je bil dne 21. 12. 2010 pred vročitvijo izpodbijanega sklepa že predan Republiki Hrvaški, v kateri se je nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo. S predajo tožnika Republiki Hrvaški pa je po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani sklep sodišča prve stopnje prenehal učinkovati. Ker izpodbijani sklep nima več pravnih učinkov, tudi ni več podlage za presojo njegove pravilnosti in zakonitosti v zvezi z vloženo pritožbo.

6Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, pritožbo tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 352. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1.