VSRS Sodba VIII Ips 399/2009
ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.399.2009Področje: socialno zavarovanje
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–11▾
Jedro povzetek sodišča
Okoliščina, da je delodajalec tožniku nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi in je bil zato na podlagi pravnomočne sodbe dolžan vzpostaviti prejšnje stanje (reintegracija tožnika in reparacija), ne predstavlja podlage za priznanje nadomestila zaradi manjše plače v breme zavoda, saj v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni opravljal drugega ustreznega dela.
Izrek
Revizija se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 24. 7. 2007 in 6. 11. 2007, ter da je tožena stranka dolžna obračunati in izplačati tožniku nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od 13. 7. 2004 do 7. 6. 2006, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi izvedenih dokazov je ugotovilo, da v navedenem obdobju tožnik ni opravljal drugega ustreznega dela, zato ni upravičen do vtoževanega nadomestila. Dejstvo, da mu je delovno razmerje prenehalo nezakonito in da je bil to razlog, da je prenehal opravljati drugo ustrezno delo, za odločitev ni pomembno.
2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Navaja, da je bil delodajalec na podlagi pravnomočne sodbe o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi dolžan vzpostaviti prejšnje stanje, t. j. izplačati tožniku plačo in mu vpisati delovno dobo v delovno knjižico. Prejšnje stanje je zato dolžna vzpostaviti tudi tožena stranka in mu za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačati nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.
4Revizija ni utemeljena.
5Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji).
6Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkusiti.
7Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.
8Jedro spora je vprašanje, ali je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dolžan priznati in izplačati nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu tudi za obdobje, v katerem delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo, pri delodajalcu ni bil zaposlen in zato ni opravljal drugega ustreznega dela.
9Pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo (prvi odstavek 133. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ, Ur. l. RS, št. 12/92 in nadaljnji). Nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela na drugem ustreznem delu, vse dokler zavarovanec opravlja drugo ustrezno delo (prvi odstavek 190. člena ZPIZ). Citirana določila so jasna in jih je sodišče druge stopnje pravilno razlagalo tako, da ima zavarovanec pravico do nadomestila zaradi manjše plače le za čas, ko opravlja preostalim zmožnostim ustrezno delo. Okoliščina, da je delodajalec tožniku nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi in je bil zato na podlagi pravnomočne sodbe dolžan vzpostaviti prejšnje stanje (reintegracija tožnika in reparacija), ne predstavlja podlage za priznanje nadomestila zaradi manjše plače v breme zavoda, saj v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni opravljal drugega ustreznega dela. Edino izjemo, ko je delavec upravičen do nadomestila zaradi manjše plače tudi za čas, ko ustreznega dela dejansko ni opravljal, predstavlja določilo drugega odstavka 190. člena ZPIZ, po katerem se nadomestilo zaradi manjše plače izplača tudi za dneve, za katere imajo delavci po posebnih predpisih pravico do nadomestila plače. Namen navedenega določila je priznati nadomestilo zaradi manjše plače delavcu, ki je v delovnem razmerju, vendar ustreznega dela ne opravlja zaradi upravičene odsotnosti z dela, zaradi katere mu je s posebnimi predpisi priznano nadomestilo plače (na primer bolniška odsotnost). Dejanski stan v obravnavani zadevi je drugačen in ne utemeljuje priznanja nadomestila po drugem odstavku 190. člena ZPIZ.
10Sodišče druge stopnje je pravilno navedlo, da škodo, ki je nastala tožniku zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, predstavlja tudi tisti del prejemkov, ki bi jih ta prejel kot nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo (1). Odškodninski zahtevek iz tega naslova pa bi tožnik lahko vložil le zoper delodajalca, saj je odgovornost za nezakonito prenehanje delovnega razmerja na njegovi strani in ne na strani zavoda.
11Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in za priznanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).
---.---
Op. št. (1): Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sodbi VIII Ips 124/2004 z dne 11. 1. 2005.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 7. 2011Nazaj na vrh ↑