VSRS Sklep Cpg 3/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

1Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. T. (v nadaljevanju pritožnik) zaradi žalitve sodišča kaznuje z denarno kaznijo 1.000,00 EUR. Kazen mu je izreklo v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vpis spremembe v sodni register, ki jo je pritožnik vložil kot direktor predlagatelja.

2Pritožnik v pritožbi zoper sklep o izreku denarne kazni uveljavlja vse formalne in materialne pritožbene razloge, zlasti nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da sodstvo nima nobene avtoritete ter da njegova kritika ne presega meje kritike. Zanika, da bi žalil sodišče. Kot navaja, naj bi zgolj opozoril na nesposobnost sodišča. Pravi, da je prejemnik denarne socialne pomoči, ter predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo 109. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri sodišče kaznuje po določbah tretjega in četrtega odstavka 11. člena tega zakona tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Poudarilo je, da je pritožnik nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izražal zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer je rušil zaupanje v sodni sistem in spodkopaval avtoriteto sodišča. Ob upoštevanju izjemne žaljivosti, ki je kljub njegovemu nestrinjanju z odločbo sodišča prve stopnje ni mogoče tolerirati, mu je izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR.

5Vrhovno sodišče se strinja s pravilnostjo dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov, zavzetih v izpodbijanem sklepu. Navedbe v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ("Vlagam pritožbo (neformalno zato, saj v Vaši domnevno pravni državi, pravilno: zastrupljeni balkanski skupni) nima smisla Vam očitati mednarodno registrsko pravo.", "Da Vaši sodniki sklepe družbenikov ne razumejo je problem slovenske pravne fakultete ne pa problem družbenikov.", "Nima veje oblasti, kje bi se "Slovenija" umirila, v vsaki veji oblasti nesposobni sodniki delajo nevestno, nezakonito in se izživljajo nad prebivalstvom.") presegajo meje dopustne kritike odločitve sodišča. Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča.(1)

6Pritožnik višini izrečene denarne kazni oporeka zgolj posredno, s tem ko navaja, da je prejemnik denarne socialne pomoči. Vendar pa za te svoje trditve ne preloži nobenega dokaza. Ob tem, da navaja, da ima dve fakulteti in jezikovno akademijo, ter da se podpisuje kot zapriseženi sodni tolmač in prevajalec EU oziroma kot uradni prevajalec Komisije Evropske skupnosti za nemški, angleški, italijanski in srbohrvaški jezik, sočasno pa ne predloži dokaza, da iz teh virov ne prejema nobenih dohodkov (npr. odločbo o odmeri dohodnine), Vrhovno sodišče glede na stopnjo kršitve ne vidi razloga, zaradi katerega bi bila izrečena kazen previsoka.

7Ker uveljavljani pritožbeni razlogi in razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj odločbo US RS U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005.