VSL sklep I Cpg 1430/2010

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točkah I/2, I/3 in II. razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točki I/1 izreka potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil:

"1. Toženi stranki I., d.o.o. se prepove odtujitev in obremenitev parc. št. 90/1, 90/2, 91, 92/1, 92/2 vložek 291. k.o. P., z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2Zaradi zavarovanja denarne terjatve tožeče stranke se organizaciji za plačilni promet Banki d.d. naloži, da toženi stranki ali komu drugemu po toženčevem nalogu odreče izplačilo denarnega zneska z računa tožene stranke SI BAN SI000000000 do vsote 312.362,22 EUR, za katero je izdano zavarovanje v tej začasni odredbi.

3Ta začasna odredba velja še 8 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe izdane v tej pravdni zadevi."

Odločilo je, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka zavarovanja.

Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve niti nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Glede verjetnosti obstoja terjatve:

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da upnik izkazuje obstoj prvega pogoja za izdajo začasne odredbe (1. odst. 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ) z obsežno gradbeno dokumentacijo in predlaga zaslišanje prič. Nato pa je zaključilo, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, vendar svoje ocene ni obrazložilo. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Glede nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena:

Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da mora upnik za izkaz navedenega pogoja za izdajo začasne odredbe (2. odst. 270. člena ZIZ) zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika s svojim premoženjem, v posledici katerega bi bil upnik lahko izigran. Zmotno pa je prvostopno sodišče ugotovilo, da se tožeča stranka v utemeljitev obstoja navedenega pogoja sklicuje predvsem na slabo finančno stanje tožene stranke. Tožeča stranka je namreč trdila tudi, da ima družbenik tožene stranke M. G. še firmo G., M. G. s.p., in G. d.o.o., drugi družbenik tožene stranke S. L. pa firmo A. d.o.o. Trdila je, da ji je znano, da je tožena stranka prekanalizirala sredstva preko teh firm in še preko ene firme na D., da obstaja velika nevarnost, da bo tožena stranka odredila plačilo kupnine na račun ene od teh firm ali na tretjo pravno ali fizično osebo, tako da na računu tožene stranke ne bo prilivov, in bo plačilo terjatve onemogočeno. Navedene trditve naj bi potrjevala tudi navedba tožnika, da tožena stranka v pogodbe o prodaji hiš piše nižje cene od dejanskih in da je objekt prodala K. Z. za ceno 197.000,00 EUR, medtem ko je v pogodbo zapisala, da ga je prodala za 110.000,00 EUR. Prvostopno sodišče se do teh trditev, ki bi se lahko izkazale kot pravnoodločilne za presojo izkaza verjetnosti obstoja nevarnosti po 2. odst. 270. člena ZIZ, ni opredelilo. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep v točkah I/2, I/3 in posledično v točki II. izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Napotki prvostopnemu sodišču so razvidni iz gornje obrazložitve.

Pravilna pa je odločitev prvostopnega sodišča glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe pod točko I/1, po katerem naj bi sodišče toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev parc. št. 90/1, 90/2, 91, 92/1, 92/2, vse vlož. št. 291 k.o. P., z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožena stranka nepremičnine gradi za trg. Z izdajo začasne odredbe pod točko I/1 izreka bi torej toženi stranki prepovedali opravljati dejavnost. In ker tožeča stranka ni navedla nobenih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče njeno prodajo nepremičnih podvesti pod določbo 2. odst. 270. člena ZIZ, predlagana začasna odredba z vsebino pod točko I/1 izreka ni dopustna.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožeče stranke zoper točko I/1 izreka zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).