VSRS Sklep Cp 2/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdi.

1Tožnik je zahteval, da mu morata toženi stranki plačati odškodnino za škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je s sodbo njegov zahtevek, naperjen zoper G. Z., zavrnilo, o zahtevku zoper Republiko Slovenijo pa je odločilo z vmesno sodbo, po kateri je pravna podlaga v tožbi uveljavljanega zahtevka zoper njo v celoti podana.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi Republike Slovenije zoper odločitev iz vmesne sodbe ugodilo in jo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pri tem je zapisu o spremembi sodbe in zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper Republiko Slovenijo dodalo še sedaj sporen zapis vsebine zahtevka, ki ga je zavrnilo in ki se v za odločitev o pritožbi relevantnem delu glasi: „Tožeča stranka Republika Slovenija je dolžna plačati tožniku P. B....“. Obe stranki pravdnega postopka je torej označilo kot tožnika. Zato je s popravnim sklepom z dne 1. 12. 2010 navedeni del izreka sodbe popravilo tako, da se glasi: „Tožena stranka Republika Slovenija je dolžna plačati tožniku P. B....“. Pojasnilo je, da je pri izdaji sodbe prišlo do očitne pomote, ki je bila v tem, da je Republiko Slovenijo napačno označilo kot tožečo in ne pravilno kot toženo stranko. Odločitev je oprlo na določbo 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3Tožnik popravni sklep pritožbenega sodišča izpodbija s pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njegovo odpravo. Meni, da sodišče ni odločilo zgolj o popravi sodbe, pač pa je poseglo v vsebino sodbe: poprava sodbe po njegovem prepričanju ne sme spreminjati identitete strank; za popravo sodbe gre samo takrat, kadar se odpravi določene pisne napake, na primer v imenu stranke (Jože namesto Jožef in podobno), napačno zapisane številke ali računske pomote. Nikoli se s popravnim sklepom ne sme poseči v vsebinsko odločitev, kar je bilo storjeno v konkretnem primeru, ko je bila določena stvar naložena v breme drugi stranki. Nedovoljeno je bilo poseženo v pravnomočnost sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. V konkretnem primeru je sporno, ali je bila pomota, ki jo je sodišče druge stopnje odpravilo z izpodbijanim sklepom, takšne narave.

6Res je, kot trdi tožeča stranka, da s popravnim sklepom sodišče ne sme posegati v vsebino svoje odločitve. Sodišče je namreč na svojo odločitev vezano takoj, ko je razglašena oziroma odpravljena (prvi odstavek 320. člena ZPP). To pomeni, da je mogoče s popravnim sklepom odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa le pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe.

7V konkretnem primeru je nedvomno prišlo do pomote prav pri tehniki pisne redakcije sodbe. Položaj Republike Slovenije na pasivni strani v pravdi je določil tožnik že s tožbo. Njen procesni položaj se v tem pogledu med postopkom ni spremenil. Zato je povsem očitno, da je pri izdelavi pisnega odpravka sodbe prišlo zgolj do pomote pri zapisu procesnega položaja Republike Slovenije v postopku in da zato za odpravo te pomote v določbi prvega odstavka 328. člena ZPP ni bilo nobenih ovir.

8S popravnim sklepom pritožbeno sodišče ni v ničemer poseglo v vsebino odločitve. Že iz prvega stavka prvega odstavka njegove sodbe je povsem jasno razvidno, da je zahtevek tožnika zoper prvo toženo stranko, to je državo, v celoti zavrnilo in sicer prav na njeno pritožbo. Pri navedbi zahtevka, ki ga je zavrnilo, je res pomotoma Republiko Slovenijo označilo kot tožečo stranko (tako kot tudi dejanskega tožnika B. P.), vendar se pri tem ni omejilo na navedbo strank glede na njuna procesna položaja v pravdi, pač pa je obe pravdni stranki identificiralo tudi z njunima imenoma oziroma nazivoma, zato o vsebini njegove odločitve ni moglo biti nobenega dvoma.

9V čem naj bi pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo o izključno procesnem vprašanju, ni jasno. Po zgoraj povedanem ni kršilo niti procesnih predpisov. Tožnikova pritožba je torej neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (1. točka 37. člena ZPP).