VSL sodba II Cpg 1373/2010

1. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi s popravnim sklepom spremeni:

v 1. in 2. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Ugotovi se, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena dne 14. 05. 2007, s katero je družba I.I. d.o.o. kot prodajalec prodala in izročila toženi stranki S.G. d.o.o. nepremičnino, parc. št. 1763, poslovna stavba v izmeri 252 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 203 m2 in dvorišče v izmeri 1201 m2, pripisano pri vl. št. 8 k.o. R., v razmerju do tožeče stranke, družbe PGP L. d.o.o., kolikor je potrebno za izterjavo tožnikove izvršljive terjatve do I.I. d.o.o. po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Pg 692/97 z dne 14. 01. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 66/2005, neučinkovita.

Tožena stranka S.G. d.o.o. je za izterjavo tožnikove izvršljive terjatve po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Pg 692/97 z dne 14. 01. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 66/2005 dolžna dovoliti izvršbo na nepremičnini, parc. št. 1763/1 in 1763/2 k.o. R.“

z a v r n e.

v 3. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 2.125,65 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbi, dolžna pa je povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka, v znesku 2.033,12 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena dne 14. 05. 2007, s katero je družba I.I. d.o.o. kot prodajalec prodala in izročila toženi stranki S.G. d.o.o. nepremičnino, parc. št. 1763, poslovna stavba v izmeri 252 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 203 m2 in dvorišče v izmeri 1201 m2, pripisano pri vl. št. 8 k.o. R., v razmerju do tožeče stranke, družbe PGP L. d.o.o., kolikor je potrebno za izterjavo tožnikove izvršljive terjatve do I.I. d.o.o. po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Pg 692/97 z dne 14. 01. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 66/2005, neučinkovita (1. točka izreka sodbe). Toženi stranki S.G. d.o.o. je naložilo, da je za izterjavo tožnikove izvršljive terjatve po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Pg 692/97 z dne 14. 01. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 66/2005 dolžna dovoliti izvršbo na nepremičnini, parc. št. 1763/1 in 1763/2 k.o. R. (2. točka izreka sodbe). Hkrati ji je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke, v višini 4.438,76 EUR, v roku 15 dni po prejemu prvostopenjske sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka sodbe). Stroškovni del odločitve je nato popravilo s sklepom opr. št. I Pg 548/2008-25 glede zneska stroškov, ki so bili prisojeni tožeči stranki in 3. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo 3.523,76 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke, v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (sklep z dne 17. 09. 2009).

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbi zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo ter sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo povrnitev vseh pravdnih stroškov tožene stranke, v roku 15 dni od vročitve sodne odločbe, po izteku tega paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dne plačila. Podredno pa, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži v plačilo povrnitev pritožbenih stroškov tožene stranke v roku 15 dni od dne vročitve drugostopenjske sodne odločbe, po izteku tega paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbi, v katerem predlaga potrditev odločb sodišča prve stopnje in zavrženje pritožbe zoper sklep, ker tožena stranka za to pritožbo nima pravnega interesa. Priglasila je stroške odgovora na pritožbi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Strinja pa se pritožbeno sodišče s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika po 255. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in naslednjih.

Odločitev sodišča prve stopnje, da je vložena tožba pravočasna, je sicer pravilna, drugačno pritožbeno stališče pa napačno. Pri izpodbijanju pravnih dejanj dolžnika po 255. členu OZ pravna teorija (pa tudi sodna praksa) podpira stališče, da se v primerih, ko gre za pravno dejanje, sestavljeno iz več dejanj, rok za izpodbijanje šteje od zadnjega dejanja (1). Tako pri prenosu lastninske pravice velja, da rok za izpodbijanje začne teči od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini, od vpisa v zemljiško knjigo dalje (2). Vpis prenosa lastninske pravice na dolžnika je bil v konkretnem primeru izveden 12. 11. 2007, tako je tožba, vložena s priporočeno pošiljko 09. 10. 2008, pravočasna (257. člen OZ). Iz sodnih odločb, ki jih navaja pritožnik, drugačno stališče ne izhaja.

Izpodbijanje pravnih dejanj po OZ je uspešno samo v primerih, ko tožeča stranka kumulativno izkaže obstoj tako objektivnih (255. člen OZ), kot subjektivnega pogoja izpodbijanja (256. člen OZ). Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo z dne 18. 12. 2008 (list. 12 – 16) pravilno opozorila, da dokazno breme za obstoj objektivnih in subjektivnega pogoja nosi tožeča stranka (upnik). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka v konkretnem primeru tega bremena ni zmogla, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Pritrditi gre pritožniku, da je izpodbijanje odplačnih dvostranskih pogodb možno le v izjemnih primerih, ko je moč izkazati stanje nesorazmernosti (objektivni pogoj; 255. člen OZ) ter obojestransko zavedanje tako dolžnika kot tretje osebe o oškodovanju upnikov (subjektivni pogoj; 256. člen OZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni pojasnila, katera so tista dejstva in okoliščine, v katerih se kaže obstoj objektivnih pogojev izpodbijanja, še posebej upoštevajoč okoliščino, da gre za odplačni pravni posel in da v takem primeru: „pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico prerazporeditve strukture dolžnikovega premoženja.“(3) Tožeča stranka nikoli ni podala navedb, ki bi omogočale presojo o morebitni nesorazmernosti v izpodbijanem dvostranskem, odplačnem pravnem poslu (prodajni pogodbi), niti ni nikoli trdila, da je bila predmetna kupnina za nepremičnino prenizka. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer drži, da je načeloma moč izpodbijati tudi dvostranske dogovore, vendar le, kadar bi slednji kazali na to, da se je dolžnikovo premoženje nesorazmerno zmanjšalo, ne pa v primerih, ko je prišlo „zgolj“ do spremembe v strukturi dolžnikovega premoženja. V slednjem primeru namreč do oškodovanja upnikov ne more priti, saj se dolžnikovo premoženje ne zmanjša.

Med zmanjšanjem premoženja na strani dolžnika ter nezmožnostjo poplačila upnikov (2. odstavek 255. člen OZ) mora tako obstajati vzročna zveza, kar pomeni, da mora ravno zaradi izpodbijanega pravnega posla priti do zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ki vodi do nezmožnosti poplačila upnikov. V konkretnem primeru pa tožeča stranka ni izpodbila navedb tožene stranke, ki jim je pritrdil tudi stranski intervenient na strani tožene stranke, da je do prenosa lastninske pravice na nepremičnini in vpisom lastninske pravice na dolžnika I.I. d.o.o. prišlo ravno zaradi plačila kupnine s strani tožene stranke v korist dolžnikove upnice O.R. Ker nepremičnina, ki je predmet sporne kupoprodajne pogodbe, še niti ni bila v premoženju I.I. d.o.o., sredstva za plačilo kupnine O.R., torej za poplačilo obveznosti stranskega intervenienta, pa je zagotovila tožena stranka, ki je s tem poravnala svojo obveznost plačila kupnine napram I.I. d.o.o., o zmanjšanju premoženja slednjega niti o vzročni zvezi med izpodbijanim pravnim poslom (prodajno pogodbo) ter zatrjevanim zmanjšanjem dolžnikovega premoženja oziroma njegovo neplačevitostjo ni mogoče govoriti.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da vzročna zveza med izpodbijanim pravnim poslom (prodajno pogodbo) ter zmanjšanjem dolžnikovega premoženja v konkretnih okoliščinah primera, ne obstoji.

Prav tako je pravilno stališče pritožnika, da sta si instituta izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika v stečajnem pravu in po OZ različna ter da v slednjem načelo sorazmernega poplačila upnikov ne velja. Vendar pa je moč uspešno izpodbijati tudi pravna dejanja dolžnika, ki bi sicer služila poplačilu drugih upnikov, kadar gre za primere zlorabe („če dolžnik ravna s posebno nedopustnim namenom“; VSK sodba Cp 874/2007, z dne 17. 06. 2008) ali prevare (VSL sodba I Cp 1987/2009, z dne 26. 08. 2009), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Sama okoliščina, da stranski intervenient v času sklenitve prodajne pogodbe v letu 2007 ni bil vpisan v zemljiško knjigo, nikakor ne kaže na obstoj subjektivnega pogoja po 256. členu OZ (obstoj zlorabe ali prevare) na strani tožene stranke. Slednjega prepričanja ne omaje niti navedba tožeče stranke o tem, da je bila kupnina s strani tožeče stranke plačana z asignacijo.

Zaključki prvostopenjskega sodišča, da je dolžnik I.I. d.o.o. z izpodbijanim pravnim dejanjem ravnal v škodo upnikov, se ob povedanem izkažejo kot materialnopravno zmotni.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP). Posledično je tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (3. točka izreka sodbe v povezavi s popravnim sklepom).

Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

V skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odločiti tudi o stroških vsega postopka. Ker je tožena stranka v pravdi uspela v celoti, ji mora tožeča stranka v celoti povrniti stroške postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Stroške pravdnega postopka je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika tožene stranke (B11, predloženo na glavni obravnavi dne 10. 06. 2009), Odvetniške tarife, Zakona o sodnih taksah in Zakona o davku na dodano vrednost. Pritožbeno sodišče je toženi stranki ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 49.000,00 EUR skladno s tar. št. 18 priznalo 1000 odvetniških točk za odgovor na tožbo (in ne 1300 odvetniških točk, kot je priglasila tožena stranka); 1000 odvetniških točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 30. 04. 2009 (in ne priglašenih 1300 odvetniških točk); za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 11. 05. 2009 1000 odvetniških točk (in ne priglašenih 1300 odvetniških točk) ter 80 odvetniških točk za odsotnost iz pisarne ter 50 odvetniških točk za urnino; za zastopanje na glavni obravnavi dne 10. 06. 2009 je priznalo 500 odvetniških točk (in ne priglašenih 650 odvetniških točk) ter 80 odvetniških točk za odsotnost iz pisarne. Pritožbeno sodišče je prav tako priznalo kilometrino na relaciji Slovenske Konjice - Maribor Skupno v znesku 56,24 EUR (152 km x 0,37 EUR). Zavrnilo pa je po 50 priglašenih odvetniških točk za končno poročilo stranki, za potrditev pravnomočnosti, za konferenco s stranko ter za pregled listin, saj za priznanje teh ni podlage v Odvetniški tarifi. Nagrada za slednji storitvi pa je že zajeta v nagradi za odgovor na tožbo. Skupaj je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 3710 odvetniških točk, 47,10 odvetniških točk za materialne stroške ter 20% DDV, kar znaša 2.069,41 EUR. Upoštevaje priznano kilometrino pravdni stroški tožene stranke tako znašajo 2.125,65 EUR. Te je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi z 2. odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške in sicer 1250 odvetniških točk za sestavo pritožbe zoper sodbo z dne 10. 06. 2009, 750 odvetniških točk za sestavo pritožbe zoper sklep z dne 17. 09. 2009 ter 30 točk za materialne stroške, kar skupaj z 20% DDV znese 1.118,12 EUR. Tožena stranka je upravičena tudi do povračila plačila sodne takse za pritožbi v znesku 915,00 EUR. Pritožbeno sodišče pa toženi stranki ni priznalo priglašenih 50 odvetniških točk za konferenco s stranko, saj je ta vsebovana že v nagradi za sestavo pritožbe, ter 50 odvetniških točk za končno poročilo stranki, saj nagrada za to v Odvetniški tarifi ni predvidena. Tožeča stranka pa mora, glede na to, da je tožena stranka s pritožbama uspela, sama kriti stroške odgovora na pritožbi. Tožeča stranka je tako toženi stranki dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 2.033,12 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).

----------------------------------

(1) M. Juhart v OZ s komentarjem (splošni del) s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana (2003); str. 265; enako tudi L. Varanelli Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ali actio Pauliana v ureditvi OZ, PP 5/2003.

(2) Sodba VS RS, opr. št. II Ips 506/2005, z dne 06. 12. 2007 ter sklep VS RS, opr. št. II Ips 301/2007, z dne 15. 05. 2008.

(3) M. Juhart (citirano prej); str. 258.