VSL sklep II Cp 1587/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi dovolitve vpisa.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotnih udeleženk in je sklep o vpisu zemljiškoknjižnega referenta z dne 15.7.2009 spremenilo tako, da je zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve pri nepremičninah, vpisanih v k.o. D., ki so v lasti F. M.. Hkrati je izbrisalo vse vpise, opravljene na podlagi sklepa o vpisu ter izbrisalo zaznambo nepravnomočnosti vpisa in vpisalo zaznambo zavrnitve vpisa.

Zoper navedeno odločitev se predlagateljica pravočasno pritožuje, predlaga njeno spremembo skladno s pritožbenimi navedbami oziroma njeno razveljavitev. Povzema odločitev sodišča prve stopnje, vendar pa ne sprejema razlogov sodišča prve stopnje glede uporabe 43. člena ZZK-1. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve, da je prepoved odtujitve in obremenitve nastala na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11.5.1992, ki jo je podpisala pravna prednica nasprotnih udeleženk, vendar izpostavlja, da je bila ta prepoved vknjižena v korist točno določene osebe in sicer F. J.. Smrt takšne osebe, izkazana z izpiskom iz matičnega registra o smrti pa je dejstvo, ko koristi te osebe, vezane nanjo osebno, ni mogoče več varovati. Sporna razlaga določbe člena 43 ZZK-1 pa ne more pomeniti, da se prepoved prenese na pravne naslednike. Prepoved razpolaganja ni podedljiva osebna korist, kar sodišče prve stopnje smiselno napačno razlaga.

Nasprotni udeleženki v odgovoru na pritožbo le-to ocenjujeta za neutemeljeno in predlagata njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna referentka s sklepom z dne 15.7.2009 pri nepremičninah parc. št. 684/1, 684/2, 684/3, 684/4 in 684/5, vse vpisane v k.o. D., ki so v lasti F. M., dovolila vknjižbo izbrisa prepovedi odsvojitve in obremenitve, vknjižene na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11.5.1992 v korist F. J., ker je imenovana umrla. Po ugovoru nasprotnih udeleženk pa je sodišče prve stopnje odločitev spremenilo tako, da je navedeni predlog za vknjižbo izbrisa prepovedi odsvojitve in obremenitve zavrnilo. Pri tem je izpostavilo predvsem dejstvo, da sta nasprotni udeleženki kot dedinji F. J., v korist katere je bila prepoved vpisana, vstopili v vse pravice in obveznosti oziroma upravičenja pokojne, torej tudi tiste, ki izvirajo iz že omenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Takšnemu pravnemu razlogovanju v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Pritožnica tako tekom postopka kot sedaj v pritožbi vztraja na stališču, da je na podlagi določbe 43. člena ZZK-1 pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve prenehala s smrtjo imetnika te pravice. V obravnavani zadevi namreč med strankami ni sporno, da je bila omenjena prepoved vknjižena v korist F. J. in da je predlagateljica z izpisom iz matičnega registra smrti izkazala smrt imetnice te pravice, kot to predvideva citirana določba 43. člena ZZK-1. Nadalje tudi ni sporno, da je prepoved odtujitve in obremenitve nastala na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11.5.1992, ki jo je podpisala pravna prednica nasprotnih udeleženk. Kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. D 313/05 z dne 25.11.2009, sta nasprotni udeleženki izrecno privolili, da bosta vstopili v vse pravice in obveznosti pokojne F. J. in da sta po citiranem sklepu podedovali tudi pravico prepovedi odsvojitve in obremenitve. V obravnavanem pogodbenem razmerju se je preživljanka F. M. v skladu z določbo člena 559 Obligacijskega zakonika (OZ) v korist preživljalcev odpovedala razpolaganju s svojim premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Obveznosti obeh pogodbenih strani so nastale s sklenitvijo pogodbe, njihovo izvrševanje pa traja do preživljančeve smrti, saj ves ta čas preživljanec prejema koristi iz preživljanja. Na drugi strani pa je predmet izpolnitvenega ravnanja ravno v opustitvi nadaljnjega razpolaganja s premoženjem, ki je predmet pogodbe. Ravno zato je ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da sta predlagateljici kot dedinji po pokojni F. J. vstopili v vse njene pravice iz navedene pogodbe, le-to utemeljeno vodilo k pravilnemu materialnopravnemu zaključku, v posledici katerega je ugovoru nasprotnih udeleženk ugodilo ter zavrnilo predlagani vpis izbrisa prepovedi odsvojitve in obremenitve. Upoštevajoč navedeno, se izkažejo pritožbene trditve predlagateljice za neutemeljene.

Na osnovi navedenega in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 120 ZZK-1 oziroma členom 37 ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ob tem je hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklep o zavrnitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).