VSL sklep I Cp 2538/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadomestilo prvi odstavek 5. člena Pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov stavbe na naslovu...... in določilo solastniške deleže etažnih lastnikov na skupnih delih stavbe. Predlog je v delu, ki se glasi na ugotovitev, da je navedena pogodba veljavno sklenjena na podlagi 32. člena SZ-1 (1), zavrglo.

Zoper navedeni sklep se v delu, v katerem je bil predlog zavržen, pritožujejo predlagatelji zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagajo njegovo razveljavitev. Navajajo, da je sodišče prve stopnje opustilo materialno pravdno vodstvo, saj udeležencev ni opozorilo, da so njihove navedbe presplošne. S tem je prekršilo 285. člen ZPP (2)

v povezavi s 37. členom ZNP (3). Sicer pa menijo, da je njihov pravni interes utemeljen povsem konkretno, saj so razmerja med etažnimi lastniki občutljiva, nejasnosti pa povzročajo negotovosti, ki lahko vodijo v spore. Ugotovitev, da je pogodba med etažnimi lastniki veljavno sklenjena, bi preprečila nastanek sporov v bodoče.

Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravni interes za ugotovitveno tožbo (oziroma predlog) je procesna predpostavka. Sodišče v primeru, ko ugotovi, da pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe ni, tožbo zavrže. Pravni interes nima zveze z utemeljenostjo zahtevka in se presoja izključno glede na trditve tožnika (v tem primeru predlagateljev). Gre za miselni preizkus, ali bi v primeru, če bi zatrjevano pravno razmerje obstajalo, predlagatelji imeli pravno korist od tega, da se to pravno razmerje s sodno odločbo ugotovi. Pomanjkanje pravnega interesa je formalna pomanjkljivost, ki je stvar procesnega prava in se ne more odpraviti z materialnim procesnim vodstvom, kot zmotno zatrjujejo predlagatelji. Pritožbeni očitek glede kršitve 285. člena ZPP je tako neutemeljen.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da predlagatelji nimajo pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe. Predlagatelji niso izkazali, da so njihove pravice iz pravnega razmerja dejansko ogrožene ali celo kršene zaradi negotovosti glede sklenitve pogodbe. Iz njihovih trditev namreč ne izhaja, da bi nasprotna udeleženka zanikala veljavnost pogodbe o medsebojnih razmerjih, oziroma da bi ogrožala pravice predlagateljev iz te pogodbe. Zgolj pavšalne navedbe, da so razmerja med etažnimi lastniki občutljiva in da marsikdo zaradi nepoznavanja zakonodaje ne ve, da je pogodba veljavna, kar lahko vodi v spore med njimi, ne utemeljujejo pravnega interesa predlagateljev za ugotovitveni predlog. Naloga sodišča je (tudi na podlagi ugotovitvenega predloga) zagotoviti varstvo pravic v konkretnem sporu, ne pa izdajati pravnih mnenj oziroma razlagati zakona. Odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog predlagateljev zavrže, je tako pravilna.

Ker niso podani razlogi, s katerimi predlagatelji izpodbijajo sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

---------------------------------------------

(1) Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 69/2003 in nasl.).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 in nasl.).

(3) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in nasl.).