VSRS Sodba IV Ips 162/2010

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog razveljavi ter zadeva vrne prekrškovnemu organu v ponovno odločanje.

A.

1Prekrškovni organ Policijska postaja Litija je storilcu F. B. dne 16. 12. 2009 izdal plačilni nalog zaradi prekrška po a) točki četrtega odstavka 33. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Izrekel mu je globo v višini 50,00 EUR.

2Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec zaradi kršitve druge alineje 62. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da je prekrškovni organ po izdaji plačilnega naloga ugotovil, da je kritičnega dne vozil vozilo lastnik tovornega vozila T. D., ki se je policistom, ki njegove identitete na kraju storitve prekrška niso preverili, izdajal za F. B. F. B. na kraju storitve prekrška ni bil navzoč in se je z domnevnim prekrškom seznanil šele v postopku davčne izvršbe, zato ni bil seznanjen z dejansko in pravno podlago očitanega prekrška, prav tako pa ni imel možnosti, da se o prekršku izjavi. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani plačilni nalog razveljavi ter zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil.

B.

4Ugotavljanje odločilnih dejstev v postopku pred prekrškovnim organom (hitri postopek) po določbi prvega odstavka 55. člena ZP-1 poteka brez odlašanja, hitro in enostavno, kar velja še posebej takrat, ko se o prekršku odloči s plačilnim nalogom, ki je namenjen predvsem obravnavi enostavnih dejanskih stanov. Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku (drugi odstavek 57. člena ZP-1), se namreč kršitelju po določbi drugega odstavka 57. člena ZP-1 izda in vroči takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav. Vendar morajo biti kršitelju tudi v teh položajih zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka (prim. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 18. 3. 1999, opr. št. Up-120/97), med njimi zlasti pravica, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih zadeve (22. člen Ustave, drugi odstavek 55. člena ZP-1). Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1.

5V obravnavanem primeru iz podatkov spisa prekrškovnega organa (izjava T. D., uradni zaznamek Policijske postaje Litija – »izdaja se z lažnimi podatki« z dne 18. 8. 2009) izhaja, da je na dan storitve prekrška tovorno vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, vozil njegov lastnik T. D., za katerega obstaja sum, da se je policistom predstavil z lažnimi podatki oziroma je za identifikacijo uporabljal osebne podatke F. B.

6Glede na navedeno vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno ugotavlja, da F. B. na kraju storitve prekrška ni bil navzoč in da se je z očitanim prekrškom seznanil šele v postopku davčne izvršbe (izjava F. B. z dne 25. 3. 2010), zaradi česar ni bil seznanjen s pravno in dejansko podlago prekrška ter mu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1.

C.

7Vrhovno sodišče je zaradi kršitve določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1 izpodbijani plačilni nalog razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje.