VSL sodba I Cp 3088/2010

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe razsodilo, da sklep o izvršbi z dne 29. 09. 2009, opr. št. VL 138518/2009, ostane v veljavi v prvem in četrtem odstavku izreka.

2Zoper sodbo se je pritožil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da nihče ni upravičen zaračunavati storitve, ki ni bila izvršena, saj storitve odvoza in ravnanja z odpadki pomenijo opravljanje gospodarske dejavnosti. Peti odstavek 38. člena občinskega odloka občine Piran je nezakonit, kajti lastništvo nepremičnine ne more biti osnova obveznosti plačevanja storitve odvoza in ravnanja z odpadki. Nedopustno je, da morajo državljani plačevati storitev na dveh mestih, odpadke pa dejansko generirajo na enem mestu.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z razlogi, ki jih je v obrazložitvi navedlo sodišče prve stopnje in se nanje sklicuje. Toženec je torej dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja, ker ga k temu zavezuje odlok. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje pa v tem okviru zgolj dodaja, da nima pomislekov glede zakonitosti v konkretnem primeru uporabljenih določb Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (priloga A5). Ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev določb pravdnega postopka, na katere se v pritožbenem postopku pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

5O pritožbi je skladno s petim odstavkom 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.