VSRS Sklep I Up 229/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo proti Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Medvode za leto 2010 (Uradni list RS, št. 49/2010 z dne 18. 6. 2010 v nadaljevanju Odlok) ter na podlagi določb 32. člena v povezavi z določbo 26. člena ZUS-1 zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje odložitve izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe.

2Po stališču sodišča prve stopnje Odlok, s katerim tožena stranka spreminja svoj Odlok o proračunu tako, da povečuje proračunske prihodke, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 niti posamični akt v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznika. Zaradi zavrženja tožbe ni podana procesna predpostavka iz 26. člena ZUS-1 za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.

3V pritožbi, ki jo tožnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da se z izpodbijanim Odlokom posega v njegov pravni položaj, in sicer v pravico do denacionalizacije dveh nepremičnin, za kateri se v letu 2010 v Spremembi Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Medvode predvideva njuna prodaja.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6S tožbo izpodbijani Odlok tudi po presoji pritožbenega sodišča ni akt organa lokalne skupnosti, izdan v obliki predpisa, ki bi se nanašal na konkretno določen primer in na določene(ga) posameznike(a), ki poimensko sicer ni(so) naveden(i) oziroma bi se z njim urejala posamična razmerja. Gre za splošen abstraktni akt, ki vsebuje splošne abstraktne norme, s katerimi tožena stranka spreminja Odlok o proračunu Občine Medvode za leto 2010 (Uradni list RS, št. 15/2009) tako, da spreminja (zvišuje) zneske splošnega dela proračuna na ravni podskupin kontov. Zato je sodišče prve stopnje glede na vsebino sprememb Odloka pravilno presodilo, da se z njim ne odloča o pravicah ali obveznostih tožnika oziroma kako drugače posega v njegov pravni položaj, torej da ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Šele iz Spremembe Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Medvode za leto 2010, ki ni predmet tega upravnega spora, pa je v letu 2010 razvidno predvideno razpolaganje (med drugim) tudi z nepremičninama, ki naj bi bili po tožnikovem zatrjevanju predmet denacionalizacijskega postopka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v predhodnem preizkusu tožbo s sklepom zavrglo, pravilna, saj je izpodbijani Odlok glede na formalne in materialne kriterije abstraktni splošni akt. Presoja abstraktnega splošnega akta pa ne spada v sodno pristojnost, ampak v pristojnost Ustavnega sodišča (21. člen Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS). Dejstvo, da temelji izpodbijani sklep na določbi 4. in ne na določbi 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pa na njegovo pravilnost ne vpliva.

7Ena izmed procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je obstoj spornega pravnega razmerja, torej razmerja, v zvezi s katerim je vložena tožba v upravnem sporu. Ker je sodišče prve stopnje tožbo s sklepom zavrglo, je pravilno presodilo, da ni podana procesna predpostavka iz 26. člena ZUS-1, torej sprožen upravni spor, ter je posledično pravilno zavrglo tudi zahtevano izdajo začasne odredbe.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je spoznalo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).