VSRS Sodba X Ips 415/2007

Revizija se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo in sklep tožene stranke z dne 20. 1. 2006, s katero je ta pritožbi prvega in drugega tožnika zoper odločbi gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 18. 11. 2004 in z dne 16. 11. 2004 zavrnila, pritožbo tretje tožnice pa zavrgla. Z odločbama gradbene inšpektorice je bilo Javnemu podjetju AA p.o. in BB d.d. naloženo, da izvršita odklop nelegalno grajenega dnevno nočnega bara CC na zemljišču parc. št. 111 k.o. XX, od vodovodnega in električnega omrežja. V gradbenem inšpekcijskem postopku je bilo namreč z odločbo gradbene inšpektorice z dne 17. 5. 2004 odločeno, da morata prvi in drugi tožnik takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo navedenega dnevno nočnega bara, ki jo izvajata v nasprotju z gradbenim dovoljenjem z dne 2. 10. 1997, dokler ne pridobita spremenjenega gradbenega dovoljenja, izrečene pa so bile tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1.

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe sodišče prve stopnje pritrjuje tako odločitvi kot razlogom tožene stranke in zavrne tožbene ugovore kot neutemeljene.

3V reviziji (prej pritožbi) revidenti uveljavljajo vse tožbene razloge in predlagajo, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavljajo pa tudi kršitev 22., 23., 25. in 33. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Prvostopenjski inšpekcijski odločbi jima nista bili osebno vročeni, pač pa sta bili poslani v vednost odvetniku EE, ki v tem času sploh ni imel njihovega pooblastila. Prvostopenjski inšpekcijski odločbi se glasita na nepremičnino parc. št. 111, obravnavani gradbeni objekt pa stoji na zemljišču parc. št. 222. Sklep prvostopenjskega inšpekcijskega organa o popravi pomote z dne 16. 1. 2006 še ni pravnomočen in tako se izpodbijana sodba sklicuje v svojih razlogih na sklep, ki kot nepravnomočen nima nobenih pravnih učinkov. Ker se prvostopenjski odločbi gradbene inšpektorice nanašata na parcelo, na kateri ne stoji obravnavani gradbeni objekt, sta neizvršljivi, kot takšni pa sta nični.

4Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa odgovora na revizijo nista vložila.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8Ker gre za dejanske ugotovitve sodbe prve stopnje, v reviziji ne more biti več izpodbijano oziroma sporno, da je gradbeni inšpekcijski organ prve stopnje v 3. točki izreka odločbe z dne 17. 5. 2004 odredil prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture zaradi neskladne gradnje objekta dnevno nočni bar CC, na zemljišču parc. št. 111 k.o. XX, investitorjev FF, GG in HH, ter da je navedena točka izreka postala izvršljiva dne 24. 5. 2004, ko je bila odločba vročena pooblaščencu investitorjev odvetniku EE. Tudi ne more biti izpodbijano oziroma sporno, da sta bili odločbi o odklopu z dne 16. 11. 2004 in 18. 11. 2004 izdani v nadaljevanju tega inšpekcijskega postopka. V reviziji sta zato pravno relevantno sporni le pravilnost vročitve odločb z dne 16. in 18. 11. 2004 ter njuna izvršljivost.

9Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da odločbi z dne 16. in 18. 11. 2004 odvetniku EE sicer nista bili vročeni z osebno vročitvijo, vendar zaradi tega tožniki niso bili prikrajšani za pravico do pravnega sredstva. Vrhovno sodišče se s stališčem sodišča prve stopnje, da nepravilna vročitev izpodbijanih odločb ni vplivala na pravico tožnikov do pravnega sredstva, strinja. Odvetnik EE je namreč kot pooblaščenec tožnikov v obravnavani inšpekcijski zadevi vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka obravnavala kot pravočasno pritožbo tožnikov. Prvostopenjsko sodišče je torej kršitev pravilno obravnavalo kot nebistveno (prvi odstavek 59. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena in s 3. točko prvega odstavka 61. člena ZUS).

10Z revizijskimi navedbami o neizvršljivosti prvostopenjskih odločb gradbene inšpektorice z dne 16. 11. oziroma 18. 11. 2004 tožniki po mnenju Vrhovnega sodišča uveljavljajo kršitev 35. člena ZUS. Absolutno neizvršljiva odločba je namreč po 3. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP nična. Na ničnost odločbe pa mora sodišče prve stopnje v upravnem sporu paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 35. člena ZUS).

11Revizijski očitek neizvršljivosti prvostopenjskih inšpekcijskih odločb se opira na dejstvo, da v njunih izrekih ni navedena tudi parcela št. 222 k.o. XX (ki je po podatkih spisov in ugotovitvah prvostopenjske sodbe fundus nelegalno grajenega objekta). Neizvršljivost spornih odločb naj bi izvirala že iz neizvršljivosti osnovne odločbe gradbenega inšpektorja z dne 17. 5. 2004, kajti tudi ta navaja le parcelno št. 111 k.o. XX, na kateri pa se ne nahaja gradbeni objekt, imenovan dnevno nočni bar CC. Ta odločba je nična, ker ni izvršljiva v zemljiški knjigi.

12Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi v zvezi z navedenimi ugovori ugotavlja, da zaradi izostanka navedbe zemljiške parc. št. 222 v izreku obeh izpodbijanih prvostopenjskih odločb glede vprašanja, na kateri objekt se nanašata inšpekcijski odločbi, ne more priti do pomote oziroma zamenjave. Po presoji sodišča je namreč objekt, ki je predmet tega inšpekcijskega ukrepa, dovolj natančno označen tako z naslovom (ulico in hišno številko) kot z imenom in navedbo dejavnosti, ki se v njem opravlja.

13Vrhovno sodišče se s presojo sodišča prve stopnje glede vprašanja, da je objekt, katerega je bilo treba po odločbah gradbene inšpekcije odklopiti iz električnega in javnega vodovodnega omrežja, tako določno označen v izrekih obeh odločb, da ju je mogoče izvršiti, strinja. Zemljiško-katastrska označba lege objekta oziroma njegove identitete je samo ena od uradnih označb, druga pa je označba objekta po predpisih o poimenovanju naselij in ulic, in ta je nesporno pravilna.

14Odklop nedovoljene gradnje od določene vrste gospodarske javne infrastrukture je po določbi tretjega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) realno dejanje. Če je objekt, katerega je treba odklopiti od javne infrastrukture, v odločbi pristojnega inšpektorja opisan tako, da pri izvršitvi tega dejanja ne more priti do zamenjave z drugim objektom, je inšpekcijska odločba tudi po presoji Vrhovnega sodišča izvršljiva. Na njeno izvršljivost ne more vplivati v reviziji zatrjevano dejstvo, da inšpekcijskega ukrepa prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture (prvi odstavek 158. člena ZGO-1) zaradi pomanjkljivosti izreka inšpekcijske odločbe z dne 17. 5. 2004 ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Vpis ukrepa odklopa objekta (tretji odstavek 158. člena ZGO-1) v zemljiško knjigo namreč po določbah 158. člena ZGO-1 ni predpisan in tudi ni pogoj za izvršitev tega ukrepa. Revizijski ugovor ničnosti spornih prvostopenjskih inšpekcijskih odločb torej ni utemeljen.

15Revizijski ugovori kršitev človekovih pravic iz 22., 23., 25. in 33. člena URS niso z ničimer obrazloženi, zato se v njihovo utemeljenost Vrhovno sodišče niti ne more spuščati. Neobrazloženi ugovori pa na odločitev o reviziji ne morejo vplivati.

16Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pri odločanju je uporabilo ZUS-1 na podlagi prvega in drugega odstavka 107. člena ZUS-1.