VSL sodba I Cpg 770/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi odpovedi zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke ter razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št 00 Ig 2006/00867-4 z dne 4. 3. 2006 v 1. in 3. točki izreka. Tožečo stranko je obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 837,68 EUR.

Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je storjeno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke 1. odstavka 339. člena ZPP, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, tožeči stranki pa naloži v plačilo še stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 1. odstavka 339. člena ZPP je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo na podlagi odpovedi. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi odpovedi, ker tožeča stranka 20. 5. 2009 ob 9.00 uri ni prišla na poravnalni narok (1. odstavek 282. člena ZPP), pritožnica pa nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje o tem, da je bila na narok pravilno vabljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preverilo pravilnost vročitve vabila tožeči stranki na poravnalni narok iz vrnjene vročilnice, pripete k odredbi o vabljenju (list. št. 22 spisa). Na prvi strani vročilnice je navedena opravilna številka zadeve, datum razpisane obravnave (20. 5. 2008) ter sodnik, poleg tega pa tudi v kuverti vsebovano pisanje, v konkretnem primeru z označbo „g. Vab-pln (d2) + poziv“; na drugi strani pa je navedena izjava podpisnika, s katero potrjuje, da je dvajsetega aprila 2009 prejel navedeno pismo. Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano (1. odstavek 149. člena ZPP). Zato je sodnik sodišča prve stopnje iz podatkov zapisanih na vročilnici pravilno ugotovil, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poravnalni narok.

Pritožnica zatrjuje, da je sodno pismo prejela, ugovarja pa vsebini pisma, s trditvijo, da je bil v kuverti le poziv, ne pa tudi vabilo. S tem smiselno zatrjuje pomoto v njeni podpisani izjavi, da je s prevzemom sodne pošiljke prevzela tudi vabilo na poravnalni narok dne 20. 5. 2009, ki pa je pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Dovoljeno je sicer s prepričljivejšim dokazom dokazovati, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična. Pritožnica zatrjuje, da vabila ni bilo v kuverti, torej negativno dejstvo. Preizkus resničnosti svoje trditve pa izvede iz dejstva, da je v spis po prejetem pozivu vložila pripravljalno vlogo, ki po vsebini ne kaže na njen namen, da se želi odpovedati tožbenemu zahtevku. Vendar v konkretnem primeru sodba ne temelji na izjavi o odpovedi tožbenemu zahtevku, pač pa je zavrnitev tožbenega zahtevka sankcija za neudeležbo tožeče stranke na naroku, zato pritožbeno sodišče ne more sprejeti sicer prepričljivih razlogov tožeče stranke o tem, da je v pripravljalni vlogi z dne 28. 4. 2009 z vztrajanjem pri zahtevku izrazila namen, da v pravdi uspe. Bistveno vprašanje pri presoji očitane bistvene kršitve določb postopka se zato skoncentrira le na vprašanje pravilnega vabljenja tožeče stranke na poravnalni narok. Od odvetnika, ki je podpisal vročilnico, se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka (primerjaj člen 6/2 OZ), s tem tudi, da preveri, ali prevzeta pošiljka vsebuje vsa pisanja, ki so navedena na vročilnici. V primeru, če bi ugotovil, da vseh pisanj ni, za kar niti ni potrebna kakšna posebna skrbnost, bi o tem lahko pravočasno, torej pred narokom 20. 5. 2009 (sodno pisanje je prevzel 20. 4. 2009) obvestil sodišče. V konkretnem primeru pa tega ni storil, zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za dvom v resničnost v vročilnici potrjenih dejstev. Prav tako pa v nasprotno ni uspela prepričati pritožnica pritožbenega sodišča.

Ker pritožnica ni uspela uveljaviti očitane bistvene kršitve določb postopka, prav tako pa tudi niso podane druge bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP), ni pa dolžna povrniti stroškov odgovora na pritožbo toženi stranki, ker le ti glede na navedbe tožene stranke za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (1. odstavek 155. člena ZPP).