VSL sklep I Cp 4414/2009

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

S pritožbo zoper sklep z dne 19.11.2009 nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da je za stranke bistvena razlika med tem, ali je odločeno o pritožbi zoper sklep ali pa je vrnjeno v prejšnje stanje zaradi napake pri postopanju sodišča. Predlagatelja sta morala za sklep o delitvi plačati takso, pri čemer je bil sklep izdan na način, da pritožniku ni bila dana možnost sodelovanja. Trdi, da so tudi formalno podani vsi pogoji za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (odsotnost vabljenja, zamujeno procesno dejanje in posledice). V nadaljevanju pojasnjuje okoliščine, o življenjskih razmerah udeležencev postopka ter ponavlja način, za katerega meni, da bi bila delitev solastnine bolj smotrna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je sodišču prve stopnje očital opustitev vročitve vabila na narok z dne 22.9.2009 ter opustitev vročitve poziva, da odgovori na pripombe, ki jih ima na izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, ker je štelo, da pritožnik uveljavlja razlog, ki ga ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.

Na podlagi 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če stranka zamudi narok iz upravičenega vzroka, zaradi česar izgubi pravico opraviti to dejanje. V skladu z uveljavljeno sodno prakso je razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko zgolj zamuda, ki se je pripetila stranki, kar pomeni, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče (da ji ni vročilo vabila na narok), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje (prim. A. Galič, Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 476; Uradni list, GV založba, 2005). Nevročitev vabila zaradi napačnega postopanja pri vročanju, na kar se sklicuje pritožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je lahko zgolj pritožbeni razlog, kadar je bilo zaradi takšne napake sodišča (oziroma pošte glede na 1. odst. 139. člena ZPP) stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku in s tem kršena njena pravica do izjave. Pritožnik se v predlogu namreč ne sklicuje na kakšno okoliščino, ki je bila na njegovi strani in ki mu je preprečevala seznanitev s sicer pravilno vročenim sodnim pisanjem. Prav tako pa ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje morebitna opustitev opozorila sodišča, da lahko pritožnik poda pripombe na izvedensko mnenje. Tudi ta razlog bo pritožbeno sodišče obravnavalo v okviru pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo v zadevi meritorno odločeno.

Ker je pritožba neutemeljena, saj niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 19.11.2009 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Razloge, ki jih je pritožnik navedel v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in jih ponovil tudi v pritožbi, bo pritožbeno sodišče obravnavalo v okviru pritožbenih razlogov.

Pritožnik se v pritožbi zoper sklep o razdružitvi solastnine sklicuje na kršitve postopka, storjene s strani sodišča prve stopnje in v dokaz svojih trditev predlaga svoje zaslišanje, zaslišanje D. M., kot tudi opravo poštnih poizvedb. Ker je za odločitev o utemeljenosti pritožbe potrebno ugotoviti ali je bila dejansko storjena napaka s strani sodišča oziroma pooblaščenih subjektov, ki so vročitev opravljali (da obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, kot to izhaja iz vročilnice), pritožbeno sodišče vrača zadevo sodišču prve stopnje s pozivom, da postopa v skladu z 2. odst. 345. člena ZPP. Navedena določba nalaga sodišču prve stopnje, da v primeru, ko pritožnik trdi, da so bile v postopku na prvi stopnji prekršene določbe pravdnega postopka, sodišče prve stopnje da pojasnilo k navedbam v pritožbi, ki se nanašajo na te kršitve, po potrebi pa opravi tudi poizvedbe, da ugotovi, ali so navedbe v pritožbi resnične. Sodišče prve stopnje naj tako opravi potrebne poizvedbe ter poda pojasnila, ali so resnične navedbe pritožnika, da obvestila o prispeli pošiljki ni prejel zaradi napake pri vročanju, nato pa naj zadevo ponovno predloži pritožbenemu sodišču, v odločitev o pritožbi zoper sklep o delitvi solastnine.