VSL sklep I Cp 336/2010

I. Pritožba se zavrže.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri nepremičninah parc. št. 2180/1, 2180/3 in 2180/8, vpisanih v vl. št. 3458 k.o. x, ki so do polovice last dolžnika S. B. in do druge polovice last M. B., dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za terjatev v znesku 38.300,00 DEM s pripadki v korist upnika B. A.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik zaradi bistvenih kršitev postopka. Poudarja, da upniku ničesar ne dolguje. Zoper napačno in krivično sodbo je vložil izredno pravno sredstvo in bo sodba, ki je temelj izvršbe, zagotovo razveljavljena. Sicer pa iz sklepa ni razvidno, na kakšni podlagi je bil vpis opravljen. Dolžnik zato predlaga razveljavitev sklepa.

3Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni dovoljena.

5Pritožbo je v dolžnikovem imenu vložil odvetnik, ki je pritožbi priložil le kopijo odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (Bpp 499/2009 z dne 19.3.2009), ne pa tudi dolžnikovega pooblastila. Odvetnik je bil z navedeno odločbo res določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, med drugim tudi v tej zemljiškoknjižni zadevi, vendar ta odločba ne nadomešča dolžnikovega pooblastila za zastopanje.

6Po 1. odstavku 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur.l. RS, št. 73/07 – UPB 3, 45/08, 57/09 in 12/10) mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju. Pooblastilo mora biti pisno (97. člen ZPP), njegov obseg pa določi stranka (94. člen ZPP). Navedeni zakon se po 2. odstavku 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. l. RS, št. 58/03, 45/08 in 25/09) in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Uradni list RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08) uporablja tudi v zemljiškoknjižnem postopku.

7Ne zadošča torej, da se odvetnik v postopku izkaže zgolj z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč, ampak mora stranka temu odvetniku dati pooblastilo, ki mora biti tudi predloženo sodišču. Odločba o brezplačni pravni pomoči je namreč pravni akt, ki oblikuje notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem, medtem ko je pooblastilo procesno dejanje stranke in obličen pravni posel, iz katerega izvira odvetnikovo upravičenje za zastopanje stranke v postopku. Jasno je torej, da odločba o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti pisnega pooblastila stranke.

8Ker se dolžnikov odvetnik v tem postopku ni izkazal s pooblastilom, se šteje, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice. Takšna pritožba ni dovoljena in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, je pritožbo na podlagi 1. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrglo sodišče druge stopnje in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Predhoden poziv pooblaščencu, naj v naknadnem roku predloži pooblastilo, v tem primeru glede na določilo 5. odstavka 98. člena ZPP ni bil potreben, ker je pooblaščenec odvetnik.

9Odločitev o zavrženju pritožbe velja tudi za priglašene pritožbene stroške. Dolžnik ne glede na izid pritožbenega postopka do njihovega povračila ni upravičen, ker v zemljiškoknjižnem postopku po 1. odstavku 35. člena ZNP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 vsak udeleženec trpi svoje stroške.