94. člen ZPP

Upoštevaje ureditev v 40.c členu ZIZ je v konkretnem primeru mogoče govoriti o nevednosti dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi), ki predloga za nasprotno izvršbo ni vložil po kvalificiranem pravnem pooblaščencu. Kljub zapisu v potrdilu o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 9. 4. 2024, da bo zadeva po pravnomočnosti odstopljena v delo Okrajnemu sodišču v Krškem, in kljub temu, da je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) po pooblaščencu sklep o ustavitvi postopka prejel s strani Okrajnega sodišča v Krškem, se dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) na nevednost upravičeno sklicuje. Vendarle namreč ostaja dejstvo, da je postopek, vključno z odločanjem o ugovoru, sprva tekel na Okrajnem sodišču v Ljubljani, poleg tega pa ureditev, da je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine za opravo izvršbe pristojno sodišče glede na dovoljena sredstva o izvršbi, še ne pomeni kar samoumevno, da je isto sodišče pristojno tudi za odločanje o vseh predlogih v zvezi s takim postopkom oziroma konkretno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo. Če bi bilo to že samo po sebi logično, bi bila druga poved v citiranem tretjem odstavku 40.c člena ZIZ povsem odv

Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice nima, saj je pooblaščena samo za vpogled in kopiranje v navedenih zadevah pritožnika, kar jasno in nedvoumno izhaja iz predloženega pooblastila (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato pritožba ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

Pooblaščenec tožeče stranke ni predložil pooblastila za zastopanje v tem postopku upravnega spora skladno s pozivom sodišča do poteka roka, ki ga je določilo sodišče. Pooblaščenec torej ni izkazal, da bi imel pisno pooblastilo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo.

V tem upravnem sporu predloženo pooblastilo je po svoji naravi splošno pooblastilo. Z njim je minister pooblastil uradno osebo za vodenje in izdajo odločb v upravnem postopku. Hkrati je to osebo pooblastil tudi za zastopanje v upravnem sporu, vendar le pred Upravnim sodiščem, torej sodiščem prve stopnje. S tem je po presoji Vrhovnega sodišča omejil obseg pooblastila. Čeprav mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju in je upravni spor enovit postopek, kar pomeni, da pri vložitvi pritožbe ni treba vnovič predložiti pooblastila, je po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavni zadevi odločilna volja pooblastitelja, ki je omejil obseg pooblastila na postopek pred sodiščem prve stopnje. Na tako omejitev pooblastila je sodišče vezano. Tako ne more šteti, da je bila pritožba dana brez pooblastila in s kasnejšo predložitvijo pooblastila, v smislu odobritve dejanja pooblaščenca, sanirati pomanjkljivost. Tudi ne more šteti, da kasnejša predložitev drugačnega pooblastila pomeni spremembo že predloženega pooblastila, saj je sprememba pooblastila možna le v naprej, ne pa za nazaj. Že zaradi pravne varnosti, kasnejša sprememba pooblastila ne more učinkovati na že o

Nepravočasno pošiljanje dokumentov stranki ne vpliva na pravilnost vročitve in tek zakonsko določenih rokov. Posledice v tem primeru zadenejo stranko. Sodbi sta bili pravilno vročeni pooblaščenki tožnice, posebej pooblaščeni za sprejemanje sodnih pisanj, pritožbi tožnice, vloženi po poteku pritožbenega roka, pa pravilno zavrženi kot prepozni.

Odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči ne more nadomestiti pooblastila stranke oziroma pooblastitelja, saj je upoštevaje določila 94. in 97. člena ZPP izključno le stranka tista, ki lahko (ali pa tudi ne) podeli pooblastilo za zastopanje odvetniku. Glede na to, da je bila z odločbo Bpp tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe in da je tožnik dal odvetniku splošno odvetniško pooblastilo za zastopanje, ki vključuje tudi prevzem odločb, je tožena stranka pravilno presodila, da je bila drugostopna sodna odločba pravilno vročena tožnikovemu odvetniku, ne pa samemu tožniku. Zato je po presoji sodišča v konkretnem primeru tožena stranka pravilno in v okviru svojih zakonskih pristojnosti ocenila, da tožnik v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh in s tem tudi ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 24. člena ZBPP.

V obravnavani zadevi pooblaščena notarka ni imela pooblastila za umik konkretnega registrskega predloga, zato registrsko sodišče umika predloga, ki ga je mimo pooblastila podala pooblaščena notarka predlagateljev, ne bi smelo upoštevati, na kar upravičeno opozarjajo predlagatelji v obravnavani pritožbi.

Ob specialnih določbah 11. in 16. člena Zakona o odvetništvu, na katera se sklicujeta sodišči prve in druge stopnje, je predstavljal procesno podlago za odgovornost substituta tudi že v času spornega prvega naroka za glavno obravnavo v drugi pravdi veljavni ZPP (z vključeno novelo ZZP-B), ki je v 4. točki prvega odstavka 94. člena omogočal prenos pooblastil iz pooblaščenega odvetnika na drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja, s čimer je bilo vzpostavljeno pooblastilno razmerje med pooblastiteljem (pravdno stranko) in odvetnikom substitutom, ter posledično tudi njegovo neposredno odškodninsko odgovornost v razmerju do pooblastitelja. Materialno pravna podlaga za neposredno odškodninsko odgovornost odvetniškega substituta pa smiselno izhaja iz določbe 770. člena OZ, ki prevzemniku izvršitve naročila dopušča prenos izvršitve naročila na drugo osebo, torej zamenjavo osebe, ki je dolžna izvršiti obveznost iz naročila. Sodišče je v okviru materialnopravnega vodstva tožniku podelilo pravico do še ene pripravljalne vloge, v kateri bi lahko še pravočasno predlagal tudi dokaz s postavitvijo izvedenca, s čimer ga je nujno tudi odvezalo dolžnosti podajanja novih navedb in doka

Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Če velja, da ima pooblaščenec, ki opravi določeno dejanje v postopku zaradi insolventnosti, tudi pooblastilo stranke za to dejanje, ne da bi mu bilo treba to dokazovati s pooblastilom, potem je treba tudi brez izvedbe postopka dokazovanja glede obsega pooblastila verjeti stranki in pooblaščencu, da nima pooblastila za vsa pravdna dejanja. Zato bi po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pri obravnavi predloga dolžnika za skrajšanje preizkusnega obdobja, ki ga je sam uveljavljal z ugovorom proti odpustu obveznosti, moralo upoštevati obvestilo odvetnika, da za ugovor proti odpustu obveznosti ni pooblaščen in na narok vabiti neposredno dolžnika. Ker tega ni storilo, pritožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

A.A. ni bil več odvetnik, zato pritožba zmotno zatrjuje, da A.A. kot zaposlen pri Odvetniški družbi B. o. p., d. o. o. lahko zastopa tožnico. Tožeča stranka je pooblastilo dala Odvetniški družbi B., kar pomeni, da jo lahko zastopajo odvetniki te družbe. Ker A.A. ni več odvetnik te družbe, je prenehalo tudi njegovo pooblastilo za zastopanje. A.A. bi tožečo stranko lahko zastopal le kot fizična oseba, s pooblastilom tožeče stranke (94., 96. člen ZPP). Ker je torej na poravnalni narok pristopil A.A. in na naroku ni predložil pooblastila tožeče stranke, prav tako pa ni več odvetnik odvetniške družbe, kateri je dano pooblastilo, sodišče prve stopnje pravilno A.A. ni dovolilo zastopati Odvetniške družbe B., kot pooblaščenca tožeče stranke v obravnavanem sporu.

V spisu se nahaja pooblastilo pritožnika odvetniku, iz katerega izhaja obseg danega pooblastila. V njem je izrecno izključeno pooblastilo za plačevanje taks in za vročanje taksnih opominov, torej je pritožnik glede vročanja plačilnih nalogov izključil uporabo prvega odstavka 137. člena ZPP, po katerem se v primeru, da ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu. Ker torej vročitev plačilnega naloga z dne 25. 11. 2016 za plačilo sodne takse za pritožbo pooblaščencu pritožnika ni bilo pravilno, je utemeljena pritožbena trditev, da plačilnega naloga pritožnik ni prejel in zato po njem tudi ni mogel postopati.

Z navedbo, da tožnik odvetnico posebej pooblašča za vložitev pritožbe v upravnem postopku ni izključil pooblastila za sprejem odločbe o tej pritožbi. Morebitna omejitev pooblastila izključno na upravni pritožbeni postopek pa ne vpliva na tek roka za vložitev tožbe.

Omejitev v pooblastilu, da se to ne nanaša na pravico do sprejemanja in osebne vročitve sodnih pisanj, ki se nanašajo na pozive k plačilu sodnih taks ter drugih taksnih opominov, v odnosu do sodišča zaradi določbe 137. člena ZPP ni pravno veljavna.

Pritožba, ki jo je vložil odvetnik brez pooblastila stranke (pooblastilo v spisu se glasi zgolj na zastopanje pred Upravnim sodiščem), se zavrže.

Tožniki so s podpisom in izročitvijo praznih pooblastil upniku soglašali, da jih v postopku zavarovanja zastopa odvetnik, ki ga je pozneje izbral upnik. Izostanek osebnega kontakta med odvetnico in tožniki nima vpliva na nastanek veljavnega pooblastila. Pravdno pooblastilo (tj. pooblastilo za opravo vseh procesnih dejanj v določenem postopku) odvetniku, je že po zakonu neomejeno in odvetnika upravičuje k opravi vseh procesnih dejanj (v širšem smislu) - naštevanje posameznih procesnih dejanj v 1. do 4. točki prvega odstavka 95. člena ZPP je le eksemplifikativno. Stranka mora, če želi doseči zase ugoden rezultat v sporu, zadostiti zakonskim standardom glede dokazne ponudbe. Zato ne zadošča le predlog za izvedbo določenih dokazov, pač pa mora - in to je bistveno - določno navesti, kaj s temi dokazi dokazuje in kako bo izvedba dokazov vplivala na dokazni postopek. Če stranka dokaznega predloga ne substancira ustrezno, tega ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.

Tožnika so v postopku, ki je pravnomočno končan, zastopali odvetniki, ki so bili pooblaščeni na podlagi njegovega pisnega pooblastila. Iz tega razloga se v predlogu za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je prava neuka stranka in da svojih pravic ni mogel zavarovati v predhodnem postopku, vse dokler ni pridobil spisa v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev.

ZPP v 94. členu določa, da obseg pooblastila določi stranka, pri čemer lahko pooblaščenca pooblasti samo za določena ali pa vsa pravdna dejanja. Vročanje sodnih pisanj je procesno dejanje sodišča, ni pa procesno dejanje sprejem sodnih pisanj, saj slednje ni odvisno od volje strank. Določbe o vročanju so kogentne, sodišče pooblaščencu vroča sodna pisanja zato, ker tako določa 1. odstavek 137. člena ZPP. Omejitev, da pooblastilo odvetniku ne velja za vročitve sodnih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, za katere pooblaščenec ima pooblastilo, zato ni mogoča.

Po mnenju revizijskega sodišča je zahteva, da mora biti v pooblastilu za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je novo, izrecno zapisano tudi, da je dano za vložitev (konkretno navedenega) izrednega pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem prestroga in da bistveno ne varuje stranke pred lastnimi prenagljenimi ali premalo premišljenimi procesnimi dejanji, kar je temeljni namen določbe drugega odstavka 95. člena ZPP.

Pooblastilo je enostranski pravni akt pooblastitelja, zato ni potrebno, da bi vsebovalo potrdilo oz. zaznamek pooblaščenke, da pooblastilo sprejema. Pooblaščenkin sprejem pooblastila je razviden iz dejstva, da je pooblaščenka pravdno dejanje opravila – tožbo vložila.

Odločba o brezplačni pravni pomoči ne nadomešča pisnega pooblastila stranke.