VSRS Sklep II Ips 851/2009
ECLI:SI:VSRS:2010:II.IPS.851.2009Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija ni dovoljena, ker tožnik ni navedel vrednosti spornega predmeta za vsakega od obeh zahtevkov, ki temeljita na različnih pravnih in dejanskih podlagah.
Obrazložitev
Revizija se zavrže.
OBRAZLOŽITEV:
1Tožnik je zoper toženko vložil tožbo zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke njenega pokojnega moža A. S. in zaradi ugotovitve njene dedne nevrednosti. Sodišče prve stopnje je oba tožbena zahtevka kot neutemeljena zavrnilo.
2Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
4Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
5Revizija ni dovoljena.
6Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Tožnik je kot vrednost spornega predmeta navedel 9.597,73 EUR.
7Tožnikova tožba vsebuje dva tožbena zahtevka. S prvim je tožnik uveljavljal neveljavnost oporoke pokojnega toženkinega moža A. S. zaradi njene sile in grožnje v smislu 60. člena Zakona o dedovanju (ZD). Z drugim tožbenim zahtevkom pa je tožnik uveljavljal toženkino dedno nevrednost v smislu 126. člena ZD s trditvami o toženkini hujši pregrešitvi preživljanja zapustnika in njeni opustitvi potrebne pomoči.
8Na podlagi navedenega povzetka tožnikovih zahtevkov revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnik v tem postopku uveljavlja dva zahtevka na različnih pravnih in dejanskih podlagah. Zato gre za primer iz drugega odstavka 41. člena ZPP, da se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Za take primere pa drugi odstavek 41. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP nalaga tožeči stranki, da navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej (in ne za vse zahtevke skupaj).
9Tožnik je v nasprotju z navedenima določbama navedel eno samo vrednost spornega predmeta, torej enotno oziroma nediferencirano vrednost. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta pa po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, na kateri zahtevek in v kolikšnem obsegu se navedena vrednost spornega predmeta nanaša, tako, da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. To pa pomeni, da si tožnik v tem postopku ni zagotovil pravice do revizije. Tožnikovo nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 7. 7. 2010Nazaj na vrh ↑