VSRS Sklep X Ips 837/2004

I. Ugotovi se umik pritožbe prvotožeče stranke.
II. Revizija drugotožeče stranke se zavrže.
III. Drugotožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.
IV. Pritožba drugotožeče stranke proti sklepu o stroških se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

K 1. točki izreka

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo prvotožničino tožbo proti sklepu tožene stranke o preklicu pooblastil z dne 6. 2. 2001 (1. točka izreka sodbe in sklepa). Z njim ji je preklicala vsa pooblastila, ki jih je imela kot prodekanica za študentska vprašanja na podlagi sklepa o imenovanju z dne 1. 10. 1999 in so veljala od 23. 9. 1999 do 22. 9. 2001.

2Zoper prvostopno sodbo je prvotožnica dne 14. 5. 2004 vložila pritožbo, nato pa je z vlogo dne 30. 6. 2004 sodišče obvestila, da pritožbo umika.

3Umik pritožbe pomeni enostransko izjavo volje pritožnika, da preklicuje svojo zahtevo za sodno varstvo, ki ga je predhodno uveljavljal s pravnim sredstvom. Izjava učinkuje brez sodelovanja sodišča. Glede na določbo tretjega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB-3 in 45/2008), ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, torej tudi za umik pritožbe, lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo.

4Zato je pritožbeno sodišče s sklepom ugotovilo, da je prvotožeča stranka umaknila pritožbo in je s tem pritožbeni postopek končan.

K II. točki izreka

5Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) delno ugodilo tožbi prvotožeče stranke in odpravilo 3. točko izreka sklepa Univerze ... o preklicu pooblastil prvotožnici z dne 6. 2. 2001 (2. točka izreka sodbe in sklepa). V ostalem delu je tožbo, s katero je drugotožeča stranka zahtevala odpravo celotnega sklepa o preklicu pooblastil, zavrnilo.

6V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je sklep tožene stranke o preklicu pooblastil nezakonit zgolj v tistem delu, ki se nanaša na imenovanje A.A. za prodekana za študentska vprašanja. Po statutu Univerze ... je na to funkcijo lahko izvoljen eden izmed visokošolskih učiteljev ali nekdo izmed študentov. Ker je bil A.A. študent absolvent drugotožeče stranke, ni več izpolnjeval pogojev za izvolitev za prodekana. Zaradi poteka roka, za katerega je bilo dano pooblastilo (od 6. 2. 2001 za dobo šest mesecev) je sodišče ugotovilo le nezakonitost izpodbijanega sklepa in ga odpravilo, zadeve pa ni vračalo toženi stranki v ponoven postopek, saj je mandat potekel.

7Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga drugotožeča stranka revizijo (prej pritožbo). Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev ustavnih pravic. Revizijskega predloga ni podala, zahteva pa povrnitev stroškov revizijskega postopka.

8Tožena stranka je na pritožbo (revizijo) odgovorila in navedla, da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

9Revizija ni dovoljena.

10S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo, po tej določbi štejejo za revizije. Ker je bila pritožba drugotožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna 1. 1. 2007.

11Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Ker je bila ta revizija vložena pred 1. 1. 2007, se njena dovoljenost ne presoja po drugem odstavku 83. člena ZUS-1. Upoštevati pa je treba določbo tretjega odstavka 83. člena ZUS-1, po katerem je revizija vedno izključena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Tako revizijo Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrže (89. člen ZUS-1).

12Obstoj pravnega interesa je ena izmed procesnih predpostavk za dovoljenost revizije, na katero pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes za revizijo mora biti jasen, določen in neposreden, kar pomeni, da mora ugoditev reviziji za revidenta predstavljati določeno konkretno pravno korist.

13V obravnavani zadevi je sporen akt o predčasni razrešitvi prvotožnice s funkcije prodekana za študentska vprašanja, izdan 6. 2. 2001. Z dnem izdaje so nastopili njegovi pravni učinki. Prvotožnici bi funkcija, s katero je bila predčasno razrešena, v vsakem primeru prenehala 22. 9. 2001. Pravni učinki spornega akta so bili zato časovno omejeni do dne 22. 9. 2001. Revident v reviziji sicer predlaga, da revizijsko sodišče o reviziji vsebinsko odloči tako, da odpravi celotno izpodbijano odločbo. Vendar tudi, če bi sodišče reviziji ugodilo, sporni akt zaradi poteka časa ne bi mogel več pravno učinkovati v smislu ustvarjanja in urejanja pravic in obveznosti. Zaradi časovne omejitve pravnih učinkov izpodbijanega akta revident tako z revizijo dejansko uveljavlja le ugotovitev zakonitosti spornega akta v tistem delu, ko je bil njegov zahtevek zavrnjen. Ugotovitev zakonitosti spornega akta pa po presoji revizijskega sodišča v obravnavani zadevi na pravni položaj revidenta ne bi imela nobenega pravnega učinka. Ker revident tudi ne navaja, katere konkretne koristi bi s spremembo izpodbijane sodbe dosegel, po presoji revizijskega sodišča ne izkazuje pravno varovanega interesa in ne pravovarstvene potrebe kot ene izmed procesnih predpostavk za dovoljenost revizije.

14Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo drugotožeče stranke na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

K III. točki izreka

15Ker drugotožeča stranka ni uspela z revizijo, nosi na podlagi 165. člena ZPP sama svoje stroške revizijskega postopka.

K IV. točki izreka

16Pritožba ni utemeljena.

17Drugotožeča stranka - revident s pritožbo izpodbija odločitev o stroških, s katerim je sodišče na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZUS odločilo, da zaradi presoje zakonitosti upravnega akta, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Odločitev prvostopnega sodišča je imela v času odločanja (20. 4. 2004) še pravno podlago v tretjem odstavku 23. člena ZUS. Vendar pa je Ustavno sodišče med pritožbenim postopkom s svojo odločbo U-I-68/04-14 z dne 6. 4. 2006 (Ur. l. RS, št. 45/06) delno razveljavilo določbo tretjega odstavka 23. člena ZUS, kar posledično pomeni, da je treba o stroških postopka odločati po prvem odstavku 23. člena ZUS tudi v primeru upravnega spora o zakonitosti upravnega akta. Ker se odločbe Ustavnega sodišča, s katerim je bil zakon razveljavljen, uporabljajo v vseh, še nepravnomočno končanih zadevah (44. člen Zakona o ustavnem sodišču), je bilo treba o utemeljenosti tožbenega stroškovnega zahtevka odločiti na podlagi odločbe Ustavnega sodišča. Pri ponovni presoji utemeljenosti stroškovnega zahtevka je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je drugotožeča stranka uspela s sorazmerno majhnim delom zahtevka in zato sama nosi stroške postopka, saj njen uspeh ni vplival na višino stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZUS). Zato je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo in zavrnilo pritožbo.