VSL sklep II Cp 455/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelja sama krijeta stroške odgovora na pritožbo.

:

Sodišče prve stopnje je s sklepom denacionalizacijskim upravičencem pokojni Jul. M., pokojnemu S. M. in B. M. za podržavljeno premoženje - del deleža tvrtke Me.-Mi., tekstilna industrija z.o.z. v M. priznalo odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe d.d. v višini 127.815,80 EUR, in sicer pokojni Jul. M. do 1/4, pokojnemu S. M. in B. M. pa vsakemu do 3/8. Za skrbnika za poseben primer za delež premoženja, ki se po tem sklepu vrne pokojnima denacionalizacijskima upravičencema, je določilo Jur. M. Nasprotni udeleženki je naložilo, da je dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa izročiti obveznice v višini 128.815,80 EUR s pripadajočimi obrestmi od 1.7.1996 in sicer B. M. do 3/8, skrbniku za posebni primer Jur. M. do 1/4 za Jul. M. do 3/8 za S. M.

Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka SOD d.d.. Sklep izpodbija zaradi procesne kršitve, zaradi katere je dejansko stanje ostalo zmotno ugotovljeno. Navaja, da v postopku ni prejela vseh pomembnih listin, ki so bile ključne za odločitev o odškodnini. Pri branju obrazložitve je bila presenečena, ko je sodišče omenjalo, da je izvedenec B. v odgovoru na pripombe nasprotne udeleženke vztrajal pri cenitvi premičnin v višini 3.477.393,82 USD ter pojasnil, da je do razlike prišlo zato, ker je K. za osnovo napačno vzel vrednost oziroma kapital izkazan v letu 1946 namesto v letu 1947. SOD z navedenim stališčem izvedenca B. ni bila seznanjena, saj je prejela zgolj spremni dopis sodišča in cenitev v tabelah izvedenca B., ne pa tekstovnega dela cenitve, ki je v sodnem spisu označen z list. št. 269 in 270. SOD je zato v svojem odgovoru z dne 12.6.2007 podala odgovor le na gradbeni del cenitve, ki je bil razviden iz tabel, ne pa tudi na oceno vrednosti premičnega premoženja, ki ga v tabelah ni bilo. Sodišču pošilja na vpogled originalen izvod navedenega dopisa sodišča z dne 25.5.2007 z vsemi prejetimi prilogami, kakor so bile sprejete in skupaj s pisemsko ovojnico spete in ustrezno označene ob prejemu. Iz oznak ob sprejemu je razvidno, da je bilo na cenitvi s tabelami označeno, da se zadeva da v pregled Č.. Če bi SOD prejela tudi manjkajoči del odgovora izvedenca B., bi bila oznaka in odredba na prvi strani navedena skupaj z odredbo za pregled izvedencu K.. Tudi sicer iz spremnega dopisa sodišča izhaja, da se pošilja vloga red. št. 99, s katero je v sodnem spisu označen tabelni del cenitve oziroma mnenja izvedenca B.. Glede na navedeno SOD ni bila dana možnost, da se izjasni o vseh pomembnih dejstvih, ki se tičejo postopka in dokazovanja oziroma je prišlo do zmotnega prepričanja sodišča, da je SOD s svojim odgovorom soglašala s stališčem izvedenca B., da je pravilen znesek valorizirane vrednosti premičnega premoženja 3.477.393,82 USD. Nasprotna udeleženka vztraja, da upoštevana vrednost premičnega premoženja ni pravilna, sodišče pa razlogov o pravilnosti navedenega zneska ni podalo. SOD tudi v celoti vztraja, da je bil znesek napačno valoriziran in se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje razloge, ki jih je navedla v predhodni pritožbi v 3. odstavku na 3. strani.

Predlagatelja sta na pritožbo nasprotne udeleženke odgovorila in prerekala podane pritožbene navedbe, hkrati pa potrdila, da sta sama v celoti prejela izvedeniško mnenje izvedenca B., tako glede cenitve premičnin kot glede vrednosti nepremičnin.

Pritožba ni utemeljena.

Nasprotna udeleženka očita sodišču prve stopnje, da ji z opustitvijo vročitve dela dopolnitve izvedeniškega mnenja izvedenca B. ni omogočilo ustreznega obravnavanja pred sodiščem. Če bi bila ta kršitev res storjena, bi sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišče druge stopnje je za pojasnilo o opravljenih kršitvah v skladu z 2. odstavkom 345. člena ZPP opravilo poizvedbe pri sodišču prve stopnje, da bi ugotovilo resničnost pritožničinih navedb. Sodišče prve stopnje je svoje poročilo podalo zgolj glede na podatke v sodnem spisu, saj drugih dokazov za svoje trditve (razen vpogleda v k pritožbi predložene listine, o čemer več v nadaljevanju) nasprotna udeleženka ni predlagala. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje dopolnilno mnenje izvedenca A.B. prejelo dne 9.5.2007 in se v spisu nahaja na list. št. 269 oziroma redni št. 99 (primerjaj popis spisa in oznako na prejetem dopolnilnem izvedeniškem mnenju). Sodišče prve stopnje je na hrbtni strani list. št. 270 spisa izdalo odredbo, naj se fotokopijo dopolnilnega mnenja skupaj s prilogama, ki sta pravilno popisani in označeni z rdečo barvo s št. C1 in C2 (225. člen Sodnega reda), pošljejo obema strankama postopka skupaj z dopisom, da je na dopolnitev izvedeniškega mnenja potrebno odgovoriti v roku 15 dni. Ta dopis se nahaja na list. št. 271 spisa, iz njega pa tudi izhaja, da naj bi stranki v pošiljki prejeli vlogo na redni številki 99 spisa s prilogama. Tudi na povratnicah, pripetih k list. št. 274 spisa, je navedeno, da sodišče strankama pošilja vlogo na red. št. 99 in priloge C1, C2 in B30. Prevzem takšne vloge je nasprotna udeleženka potrdila 28.5.2007, vendar pa vse do vložitve pritožbe nikoli ni omenila, da bi prejela nepopoln izvod dopolnitve izvedeniškega mnenja, brez osnovnega teksta. Pritožbeno sodišče glede na opisane spisovne podatke ugotavlja, da nasprotna udeleženka ni izkazala zatrjevane procesne kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ne drži namreč njena navedba, da je z vlogo pod red. št. 99 v sodnem spisu označena tabela oziroma priloga cenitve izvedenca B., temveč gre za oznako njegovega tekstovnega dela, ki ima hkrati tudi list. št. 209 in 210. Priloge v spisu se namreč ne označujejo z rednimi številkami, je pa na njih potrebno označiti, h kateri redni številki so priložene. Tudi listine, ki jih je nasprotna udeleženka priložila k pritožbi, ne izkazujejo, da slednja ni prejela celotne s strani izvedenca v spis vložene dokumentacije, saj listine niso več originalno spete, prav tako s strani nasprotne udeleženke ob prihodu niso bile oštevilčene. Trditve pritožnice, da bi v primeru prejema uvodnega dela izvedeniškega mnenja tega nedvomno poslala svojemu izvedencu K., so ostale dokazno nepodprte, saj stranka ni predložila nobenih dokazov o tem, kako običajno posluje v podobnih zadevah, še posebej pa ne, kako je to potekalo v konkretni zadevi, o čemer bi lahko največ povedali ljudje, ki so na tem področju pri nasprotni udeleženki zaposleni. Ker tudi iz dopisa sodišča, katerega prejema nasprotna udeleženka ne zanika, izhaja, da ji sodišče pošilja vlogo na red. št. 99 s prilogami, bi bilo ob normalno skrbnem ravnanju pričakovati, da bi udeleženka postopka odreagirala, če vseh dokumentov, navedenih v dopisu, ne bi prejela. Njena neaktivnost v tej smeri pa je še dodatni indic za neizkazanost očitane postopkovne kršitve sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka v pritožbi tudi opozarja, da sodišče ni dovolj obrazložilo, zakaj je kot pravilno oceno premičnin upoštevalo cenitev izvedenca A. B.. Na 4. strani izpodbijanega sklepa je sodišče pojasnilo, da je po oceni izvedenca B. s strani nasprotne udeleženke postavljeni izvedenec K. za osnovo pri cenitvi premičnin upošteval napačno vrednost kapitala, izkazanega v letu 1946 namesto v letu 1947, zato je tudi prišlo do razlike v cenitvi. Ker nasprotna udeleženka temu pojasnilu izvedenca B. ni ugovarjala in je celo navedla, da podaja pripombe le glede dela izvedeniškega mnenja v zvezi s cenitvijo nepremičnin in sicer zgolj glede cenitve volumna šedov na strehi glavnega tovarniškega poslopja, sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno podrobneje obrazlagati cenitve nepremičnine, saj je utemeljeno štelo, da o tem dejstvu med strankama ni več spora (214. člen ZPP). Tudi pritožbeno izpodbijanje te cenitve ni utemeljeno, saj se nasprotna udeleženka zgolj sklicuje na razloge iz svoje pritožbe zoper sklep z dne 19.6.2006. Po ustaljeni sodni praksi (primerjaj sklep VSL I Cpg 1378/99, sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 812/2005) se v vloženi pritožbi ni dopustno sklicevati na navedbe v prejšnji pritožbi, temveč je potrebno navesti vse razloge, ki se v konkretni pritožbi uveljavljajo ter te ustrezno substancirati. Ker nasprotna udeleženka v pritožbi ni podala trditev o tem, zakaj cenitev premičnin, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje, ni pravilna, pritožbeno sodišče v tej smeri izpodbijanega sklepa ni preizkušalo.

Glede na navedeno v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Predlagatelji sami krijejo stroške odgovora na pritožbo, saj po oceni pritožbenega sodišča ta vloga ni pripomogla k lažji in hitrejši odločitvi pritožbenega sodišča (155. člen ZPP).