UPRS sklep I U 2163/2009

Tožba se zavrže.

Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se javni razpis za oddajo oglasnih mest in/ali oglasnih objektov v Občini A. Številka ... z dne 4. 7. 2008 (v nadaljevanju javni razpis) za sklop I. razveljavi. Iz obrazložitve je razvidno, da je toženka isti razpis uspešno izvedla za sklop II. in III. ter z izbranim prijaviteljem sklenila pogodbo o najemu oglasnih mest in objektov v Občini A. Za sklop I., ki se nanaša na oglasne stolpe in oglasna mesta za postavitev oglasnih panojev, pa se javni razpis razveljavi zaradi predolgega postopka. Javni razpis je bil namreč objavljen in prijave prejete več kot leto dni nazaj, predolg postopek pa za občino posledično pomeni izgubo prihodka iz naslova najemnine in komunalnih taks.

Župan občine A. je v zvezi s tožnikovo pritožbo zoper omenjeni sklep sprejel „odgovor na pritožbo“ oz. sklep, da se pritožba zavrne. V razlogih se je skliceval na okoliščine za razveljavitev javnega razpisa, ki so bili navedeni že v sklepu z dne 27. 8. 2009.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim opozarja, da je oba sklepa izdal isti organ (župan), s čimer je kršeno načelo dveh instanc, pri čemer iz obrazložitve pritožbene odločbe ni razvidno, kateri so razlogi, ki naj bi toženko vodili k zavrnitvi pritožbe. Sklep je nezakonit tudi iz razloga, ker omenjeni javni razpis ne predvideva možnosti, da ga Občina A. razveljavi zaradi domnevno predolgo trajajočega postopka. Poleg tega tudi sicer spremenjene okoliščine, če je do njih sploh prišlo, ne omogočajo toženki odstopa od zaveze, dane z javnim razpisom. Ponudniki so s prijavo pridobili pričakovano pravico, da bo v predmetnem javnem razpisu izbran eden izmed njih. Tudi razlaga o domnevni neaktualnosti oz. ponujenih cenah je nepravilna, saj je v javnem razpisu poudarjeno, da so navedene izhodiščne cene za posamezne sklope oglaševanja veljavne za maj 2008 in da se revalorizirajo na dan sklenitve pogodbe z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi sklep z dne 6. 11. 2009 in s sodbo samo odloči o zadevi tako, da ugodi njegovi pritožbi, oziroma da odpravi oba sklepa in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, oziroma da odpravi sklep z dne 6. 11. 2009 in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni dovoljena.

Tožnik izpodbija sklepa, izdana v postopku javnega razpisa (Uradni list RS, št. 67/08), v katerem je toženka kot naročnica razpisa odločila, da se ta za sklop I. razveljavi.

Iz objave javnega razpisa je razvidno, da so bili predmet oddaje v razpisu oglasni objekti in oglasna mesta v Občini A., da se ti oglasni objekti lahko postavljajo na zemljiščih in objektih, na katerih ima toženka lastninsko pravico, stvarno pravico ali katero drugo pravico na javnih površinah, da se za to sklene najemno razmerje in da je eno od meril za dodelitev naročila tudi ponujena najemnina za eno oglasno mesto. Javni razpis je bil med drugim objavljen na podlagi določb Pravilnika o oddajanju oglasnih mest in/ali oglasnih objektov v lasti Občine A. v najem (Uradni list RS, št. 110/05; v nadaljevanju Pravilnik o oddajanju oglasnih mest). Ta v 1. odstavku 5. člena določa, da se oglasna mesta oz. oglasni objekti, ki so last občine, oddajajo v najem na podlagi metode zbiranja ponudb z javnim razpisom.

Sodišče nadalje ugotavlja, da postopke upravljanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti ureja Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07). V 1. odstavku 55. člena je kot posel upravljanja predvidena tudi oddaja stvarnega premoženja v najem, ki se praviloma opravi na podlagi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, torej metode, ki je predvidena v Pravilniku o oddajanju oglasnih mest.

Glede na predmet razpisa (oddaja oglasnih objektov oz. oglasnih mest v najem na nepremičninah, na katerih ima toženka stvarno ali drugo pravico) in pravno podlago zanj izpodbijani sklep ni upravni akt, sprejet v postopku odločanja v upravni zadevi, v kateri bi se odločalo o tožnikovi pravici ali pravni koristi na področju upravnega prava. Toženka je namreč objavila javni razpis v funkciji gospodarjenja z občinskim premoženjem, torej kot gospodarski subjekt in ne v izvrševanju svoje oblastne funkcije oz. v izvrševanju javnega pooblastila.

Ker niti s predpisom ni določeno, da organ v taki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, niti to ne izhaja zaradi varstva javnega interesa iz narave stvari (2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji; ZUP), ni mogoč sklep, da gre v konkretnem primeru za upravno zadevo.

Sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, to je aktov, ki so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi, v drugih primerih pa le, če tako določa zakon (1. in 2. odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1). Ker izpodbijana sklepa nista upravna ali druga akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu, je sodišče tožbo v skladu z določbo 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.