VSRS Sklep I Up 522/2007

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 30. člena Zakona o sodnih taksah - ZST ugotovilo, da taksni zavezanec A.A. d.o.o. v predpisanem roku od prejema taksnega opomina ni plačal dolžne takse za tožbo in sodbo ter takse za taksni opomin. Na podlagi petega odstavka 7. člena ZST v zvezi z 29. in 30. členom istega zakona je sodišče odločilo, da mora taksni zavezanec plačati dolžno takso v znesku 162,57 EUR in kazensko takso v višini 50% pribitka na dolžno takso v znesku 81,28 EUR. Na podlagi 30. člena ZST je sodišče izvajalcu plačilnega prometa naročilo, da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese znesek 243,85 EUR na vplačilni račun sodnih taks z opozorilom, da mora v primeru, če na transakcijskemu računu taksnega zavezanca ni kritja, izvajalec plačilnega prometa blokirati njegova sredstva do višine prej navedenega zneska, prenos pa izvršiti delno ali pa v celoti takoj, ko bo imel taksni zavezanec kakršnokoli kritje na transakcijskemu računu.

2Zoper sklep vlaga pritožbo taksni zavezanec zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Trdi, da je družba A.A. d.o.o. spremembo poslovnega naslova priglasila sodnemu registru, zato ni bila seznanjena s pozivom sodišča na plačilo taksne obveznosti, ki jo je sodišče poslalo na stari naslov. Meni, da je bilo naslovno sodišče seznanjeno s to spremembo, saj so že poravnali obveznosti na podlagi plačilnih nalogov za drugo opravilno številko. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in izda plačilni nalog na naslov, ki je vpisan v sodnem registru.

3Pritožba ni utemeljena.

4Predmet presoje v tem pritožbenem postopku je sklep o prisilni izterjavi sodne takse izdan na podlagi 30. člena ZST. Če je taksni zavezanec pravna oseba, z omenjenim sklepom sodišče ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa (drugi odstavek 29. člena ZST).

5Po presoji Vrhovnega sodišča je neutemeljen pritožbeni ugovor, da je taksni zavezanec s priglasitvijo spremembe naslova sodnemu registru, le-to sporočil sodišču. Iz sodnega spisa namreč ne izhaja, da je zavezanec do izdaje izpodbijanega sklepa Upravnemu sodišču sporočil spremembo naslova.

6Po določbi prvega odstavka 145. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 mora stranka, če spremeni svoj naslov, to takoj sporočiti sodišču do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se postopek konča. Če tega ne stori, odredi sodišče, da naj se vsa nadaljnje vročitve za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko (drugi odstavek 145. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

7Iz sodnega spisa te zadeve izhaja, da je bil v tem primeru zavezancu opomin za plačilo sodne takse za tožbo in nalog za plačilo sodne takse za sodbo, oba z dne 11. 12. 2006, vročen s pritrditvijo na sodno desko, po tem ko je bila poštna pošiljka vrnjena z oznako, da je zavezanec preseljen.

8Glede na to, da v obravnavanem postopku zavezanec spremembe naslova ni takoj sporočil sodišču, sta po presoji Vrhovnega sodišča odločitev in ravnanje sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZUS-1 sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in nove dokaze le, če izkaže da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji. V tem primeru pa je zavezanec izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da je družba A.A. d.o.o. že 21. 2. 2006 spremenila poslovni naslov, priložil šele pritožbi, torej prepozno.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1, tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija in tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti.