VSRS Sklep X Ips 363/2007

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

S sodbo U 98/2005 z dne 13.2.2007 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.4.2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor Območne enote C. z dne 2.2.2005, s katero je navedeni organ odločil, da mora tožnica v roku štirih mesecev po prejemu izpodbijane odločbe odstraniti masivni gospodarski objekt v tlorisnih izmer 12 m x 9,99 m z lesenim pritličnim prizidkom tlorisnih izmer 2,60 m x 4,90 m na zemljiški parceli št. 15 k.o. ... in vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške, sicer bo opravljena izvršba po drugi osebi (1. točka izreka odločbe); za navedeni objekt veljajo prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objektih gospodarske javne strukture in druge prepovedi (2. točka izreka); pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka); o stroških postopka bo izdan poseben sklep (4. točka izreka odločbe). Sodba je postala po podatkih spisa pravnomočna 13.2.2007, saj zoper njo v skaldu z določbami ZUS-1 ni dovoljena pritožba.

Tožnica je zoper navedeno pravnomočno sodbo dne 12.3.2007 vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Predlagala je, da vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov oziroma da reviziji ugodi in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne istemu sodišču v novo sojenje. O zahtevani reviziji vrhovno sodišče še ni odločilo.

Obenem z revizijo je tožeča stranka (revidentka) predlagala tudi izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi se izvršba odločbe organa prve stopnje odložila do odločitve o reviziji, saj bi revidentki z izvršitvijo inšpekcijske odločbe nastala težko popravljiva škoda. V objektu, ki ga mora porušiti, hrani stroje in pridelke. Eksistenčno bi bila ogrožena.

Zahtevo za izdajo začasne odredbe je revizijsko sodišče zavrnilo iz naslednjih razlogov:

V skladu z določbo 1. odstavka 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (1. odstavek). Vrhovno sodišče lahko na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve v reviziji zaradi razlogov iz 2. odstavka 32. člena tega zakona (2. odstavek istega zakonitega določila).

V konkretni zadevi je bil revidentki izrečen ukrep gradbenega inšpektorja. Že iz odločbe organa prve stopnje je razvidno, da pritožba zoper izrečeni ukrep ne zadrži njegove izvršitve (3. točka izreka odločbe gradbenega inšpektorja z dne 2.2.2005). To pomeni, da je bila izvršljiva že odločba prve stopnje. Tožena stranka je pritožbo tožnice zavrnila. Upravno sodišče pa je z navedeno sodbo z dne 13.2.2007 opr. št. U 98/2005-10 zavrnilo tožbo tožnice zoper navedeno odločbo tožene stranke. Že izvršljiva odločba je tako postala tudi dokončna in pravnomočna.

Revidentka je vloženo revizijo oprla na določbo 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu zelo hude posledice za stranko. O reviziji še ni bilo odločeno.

Iz ureditve 84. člena ZUS-1 je razvidno, da gre za ureditev razmerja med revizijo in izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena, ne pa za ureditev razmerja med revizijo in upravnim aktom (vplivom revizije na njegovo izvrševanje). Prav v tem pa je bistvena razlika med začasno odredbo po 84. členu ZUS-1 in začasno odredbo po 32. členu istega zakona.

V 32. členu je namreč urejen vpliv vložene tožbe na izpodbijani upravni akt in s tem povezana možnost sodišča prve stopnje, da na zahtevo tožeče stranke (in ob izpolnjenosti pogojev o težko popravljivi škodi in ob uporabi načela sorazmernosti glede prizadetosti javne koristi), odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta. V konkretnem sporu pa ne gre za izvrševanje sodbe sodišča prve stopnje. Sodišče je presodilo zakonitost upravnega akta in je tožbo zavrnilo.

Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni so sicer pri obeh začasnih odredbah enaki, vendar je procesna situacija povsem drugačna. Preventivno (začasno) varstvo tožnika ureja ZUS-1 ob vložitvi tožbe. V primeru vložene revizije pa je takšno varstvo možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se utegnilo zgoditi le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu. Ob drugačni razlagi obeh navedenih začasnih odredb bi lahko prišlo do podvajanja preventivnega varstva iste stranke, za kaj takega pa v določbah ZUS-1 po presoji pritožbenega sodišča ni podlage.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo revidentke za izdajo zahtevane začasne odredbe zavrnilo s smiselno uporabo 72. člena ZUS-1.