VSRS Sklep X Ips 263/2009

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 8. 2007, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem z dne 14. 11. 2006, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje statusa vojnega veterana.

2Tožnik vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti po 386. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter predlaga, da Vrhovno sodišče odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti in pozove državno tožilstvo, da se izjasni o kršitvah Zakona o upravnem postopku – ZUP in temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah.

3Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

4Tožnik je v upravnem sporu vložil zahtevo za varstvo zakonitosti po 386. členu ZPP, ki je izredno pravno sredstvo v pravdnem postopku.

5V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, in sicer na način in po postopku, ki ga določa ZUS-1 (1. člen ZUS-1). Le za vprašanja, ki niso urejena z ZUS-1, se primerno uporabljajo določbe ZPP (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

6Katera izredna pravna sredstva so v upravnem sporu dopustna, ZUS-1 izrecno določa. Zahteve za varstvo zakonitosti ne predvideva, saj je bila zaradi uvedbe revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper sodbo sodišča prve stopnje v ureditev upravnega spora opuščena možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, kot jo je poznal Zakon o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000). Glede na navedeno v obravnavanem primeru primerna uporaba določb ZPP ne pride v poštev.

7Ker torej zahteva za varstvo zakonitosti v ZUS-1 ni predvidena, (saj za odločanje o njej ni pravne podlage), jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.