VSRS Sklep I Up 138/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 8. 2008, s katero je ta po nadzorstveni pravici na podlagi drugega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP razveljavila odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 5. 12. 2007. Z navedeno odločbo je bilo tožniku izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo gostinskega objekta – okrepčevalnice in dela parkirišča ter postavitev lesene nadstrešnice na zemljišču s parc. št. ... k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji.

2Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da glede na določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1 tožba zoper odločbo o razveljavitvi odločbe prvostopnega upravnega organa (po nadzorstveni pravici) ni dopustna, razen če je s tako odločbo postopek odločanja v zadevi končan, kar pa v tem primeru ni. Gradbeno dovoljenje je bilo po nadzorstveni pravici drugostopnega organa razveljavljeno, vendar s tem postopek v tej zadevi ni končan, saj mora prvostopni organ ponovno odločiti o zahtevi za legalizacijo gostinskega objekta z zunanjo ureditvijo.

3Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da je tožnik sprožil upravni spor v skladu s pravnim poukom, ki je bil naveden v odločbi tožene stranke. Odrek sodnega varstva zoper navedeno odločbo pomeni kršitev določb 23. člena Ustave RS (pravica do sodnega varstva) in 25. člena Ustave RS (pravica do pravnega sredstva). V odločbi tožene stranke niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, to je, v čem naj bi bil pri izdaji gradbenega dovoljenja očitno prekršen materialni predpis. Nasprotno, iz obrazložitve odločbe tožene stranke izhaja, da je bila ta izdana, ker naj bi bilo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s požarnim soglasjem. Obstoj soglasja pa predstavlja dejansko vprašanje. Sicer pa ima izdano gradbeno dovoljenje številne pomanjkljivosti, ki se ne morejo odpraviti z inštitutom odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pritožbi.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavanem primeru je sporno, ali je zoper odločbo, izdano v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, s katero se razveljavi odločba, s katero je bilo odločeno o pravici stranke in zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponoven postopek, dovoljen upravni spor.

6V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. V obravnavanem primeru pa je bilo z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljeno gradbeno dovoljenje za legalizacijo gostinskega objekta z zunanjo ureditvijo, vendar s tem postopek v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja ni bil končan, saj bo moral prvostopni organ o zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja odločati ponovno. Zoper njegov akt bo imela stranka pravico do pritožbe v upravnem postopku, in ko bo odločeno o pritožbi, če bodo izpolnjeni pogoji iz ZUS-1 (zlasti 5. člen), tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo torej tožniku ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločitev o zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja.

7Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, glede na določbo druge alineje 109. člena ZUS-1 tudi v določbi drugega odstavka 277. člena ZUP ni več pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena ZUS-1.

8V zvezi s pritožbo v tem upravnem sporu Vrhovno sodišče presoja le, ali so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe, predpisani v prvem odstavku 5. člena in v 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ne pa tudi, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici, in tudi ne, ali so stališča tožene stranke, ki jih je glede gradbenega dovoljenja zavzela v izpodbijani odločbi, pravilna in zakonita. Zato so ti pritožbeni ugovori v tem upravnem sporu neupoštevni.

9Glede pritožbenega ugovora, da je tožnik ravnal skladno s pravnim poukom v izpodbijani odločbi tožene stranke, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pravni pouk v navedeni odločbi res nepravilen, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev. Napačni pravni pouk namreč ne more vplivati na drugačno razlago 5. člena ZUS-1 in dati stranki več pravic, kot ji jih da ZUS-1.

10Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.