VSRS Sklep I Up 478/2007

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe zoper sklep tožene stranke z dne 20.12.2006, s katerim je bila zavržena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo. V njej opisuje nepravilnosti, ki naj bi se zgodile pri odločanju o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč. Zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do sodnega varstva. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe 1. odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje stranka, če iz upravičenega razloga zamudi rok za tožbo ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Predlog mora vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok, če pa je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo (2. odstavek 24. člena ZUS-1). V skladu z določbo 3. odstavka 24. člena ZUS-1 je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati že ob vložitvi predloga ter v roku za vložitev predloga opraviti tudi zamujeno dejanje. Po treh mesecih od dneva zamude ni mogoče več predlagati vrnitve v prejšnje stanje (4. odstavek 74. člena ZUS-1).

Kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje, je tožnik izpodbijani sklep tožene stranke prejel 30.1.2007 in se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 1.3.2007. Tožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s tožbo dne 30.4.2007, kar je v okviru trimesečnega objektivnega roka od dneva zamude.

Toda tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni izkazal upravičenega razloga za zamudo. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je navajal, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe in da izpolnjuje vse pogoje za brezplačno pravno pomoč. Vendar pričakovane brezplačne pravne pomoči, ki pa ji ni bilo ugodeno, sodišče ne šteje kot upravičen razlog za zamudo. Kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje, tožnik ne more z gotovostjo pričakovati, da bo njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodeno in se na to ne more zanesti. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodno varstvo je mogoče uveljavljati le v določenih pogojih. Če ti pogoji niso izpolnjeni, ni mogoče zatrjevati, da je bila kršena pravica do sodnega varstva.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 in določbe 72. člena istega zakona pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.