VSRS Sodba II Ips 1049/2007

Revizija se zavrne.

Tožnica je dolžna tožencu povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 484,71 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

OBRAZLOŽITEV:

1Tožnica je v tožbi zahtevala, da mora toženec kot prodajalec z njo skleniti pogodbo za prodajo kmetijskih zemljišč, da ji mora ta zemljišča izročiti v posest in ji izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica vknjižila v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnica zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Ne strinja se s stališčem pritožbenega sodišča, da je tožba nesklepčna. Pogodba, s katero je toženec kmetijska zemljišča prodal A. G. (v nadaljevanju prva prodajna pogodba), čeprav A. G. ni bil prednostni upravičenec za nakup teh zemljišč, je nična in ne zgolj izpodbojna. Zato je bila tožba zaradi sklenitve prodajne pogodbe sklepčna in ni bilo treba vložiti tudi zahtevka za razveljavitev prve prodajne pogodbe. Poleg tega prve prodajne pogodbe v času vložitve te tožbe ni bilo mogoče izpodbijati, ker odobritev upravnega organa še ni postala pravnomočna. Ne glede na to, pa je tožnica prvo prodajno pogodbo že izpodbijala v upravnem sporu, ki ga je vložila zoper odločbo upravnega organa o odobritvi pravnega posla. Sodišče bi moralo bodisi samo odločiti, ali ima tožnica prednostno pravico za nakup kmetijskih zemljišč, bodisi to odločitev prepustiti upravnemu organu. Vendar bi moralo v drugem primeru po 1. točki prvega odstavka 206. člena prekiniti postopek do rešitve upravnega spora.

4Toženec v odgovoru predlaga zavrnitev revizije.

5Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6Revizija ni utemeljena.

7Pritožbeno sodišče je kot enega od razlogov za zavrnitev tožničine pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje navedlo nesklepčnost tožbe. Ugotovilo je, da je prva prodajna pogodba veljavna, zaradi česar ni mogoče ugoditi zahtevku za sklenitev pogodbe za prodajo istih kmetijskih zemljišč med pravdnima strankama.

8Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je iz zgoraj navedenega razloga materialnopravno pravilna. Pogodba, ki jo sklene ponudnik kmetijskega zemljišča s sprejemnikom ponudbe je veljavna pod odložnim pogojem odobritve upravnega organa. V tem primeru je v času odločanja na prvi stopnji upravni organ prvo prodajno pogodbo dokončno odobril, zoper odločbo o odobritvi pa je tožnica sprožila upravni spor. Ker je bila prva prodajna pogodba torej veljavna, bi morala tožnica za uspeh z zahtevkom, da je toženec kmetijska zemljišča dolžan prodati njej, predhodno doseči razveljavitev prve prodajne pogodbe. V zvezi s tem ni utemeljena revizijska navedba, da pogodbe za prodajo kmetijskih zemljišč, sklenjene pod pogojem odobritve upravnega organa, ni mogoče izpodbijati pred pravnomočno odločitvijo o odobritvi pogodbe. Če so izpolnjeni pogoji za razveljavitev pod odložnim pogojem sklenjene pogodbe, samo dejstvo da se pogoj še ni izpolnil, ne more biti ovira za ugoditev tožbenemu zahtevku.(1) Prav tako tožnica nima prav, da bi morali nižji sodišči prekiniti postopek do pravnomočnosti odločitve upravnega organa. Odločitev upravnega organa o odobritvi ali zavrnitvi odobritve pravnega posla namreč v tej zadevi ne pomeni predhodnega vprašanja.

9Neutemeljena je tudi tožničina revizijska navedba, da je prodajna pogodba med tožencem in A. G. nična. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) določa, katera ravnanja oziroma okoliščine imajo zaradi posega v splošni interes za posledico ničnost pogodbe in katera izpodbojnost. Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ (v zvezi z 512. členom OZ) je izpodbojna in ne nična.

10Ker iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je odločitev o njegovi zavrnitvi materialnopravno pravilna.

11Razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani. Zato je bilo treba revizijo na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot neutemeljeno zavrniti.

12Tožnica mora tožencu po prvem odstavku 165. člena ZPP povrniti stroške odgovora na revizijo v skladu z Odvetniško tarifo ter Zakonom o sodnih taksah. Stroški, ki vsebujejo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na revizijo, dvajsetodstotni DDV na odvetniške storitve, dva odstotka skupne vrednosti storitve za materialne izdatke in plačano sodno takso, znašajo 484,71 EUR. Revizijsko sodišče tožencu ni priznalo stroškov za nakazilo sodne takse.

---.---

Op. št. (1): Glej sklep Vrhovnega sodišča II Ips 45/2008 z dne 16. 7. 2009.