VSL sklep II Cp 1618/2009

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek do pravnomočne rešitve predloga za razveljavitev izvršilnih dejanj in potrdil o pravnomočnosti ter izvršljivosti sklepov v izvršilni zadevi pod opr. št. In 255/05.

Zoper navedeno odločitev se predlagatelja pravočasno pritožujeta. Opisujeta način pridobitve solastninske pravice na stanovanju, katerega lastnica druge polovice je nasprotna udeleženka. Svoj delež sta pridobila na osnovi pravnomočnih sklepov v okviru javne dražbe in se tudi vpisala kot solastnica v zemljiško knjigo. Ker je nasprotna udeleženka odklanjala vsakršen pogovor s predlagateljema, sta sprožila predlog za delitev solastnega premoženja, v katerem pa je nasprotna udeleženka vložila sporni predlog za prekinitev postopka, kateremu je sodišče nekritično sledilo. Pritožnika opozarjata, da v predmetni zadevi ne gre za predhodno vprašanje, saj je sodišče že odločilo z opravo izvršilnih dejanj in izdajo pravnomočnih sklepov o domiku in izročitvi. Opozarjata na določbo člena 193 ZIZ, po katerem razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec že pridobil. Gre namreč za originaren način pridobitve lastninske pravice, kjer je vpis v zemljiško knjigo zgolj deklaratorne narave. Pritožnika opozarjata, da sta tako nesporna lastnika ene polovice stanovanja tudi v primeru, če bi nasprotna udeleženka s svojim predlogom uspela. Zato je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnjo postopanje.

Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo ocenjuje, da je ta v celoti neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek, ker je ocenilo, da predstavlja zahteva nasprotne udeleženke za razveljavitev izvršilnih dejanj in razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti vseh sklepov, izdanih v izvršilnem postopku, predhodno vprašanje v tem postopku. V navedenem izvršilnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. In 255/2005 pred istim sodiščem, sta namreč predlagatelja postopka preko javne dražbe na osnovi pravnomočnega sklepa o domiku pridobila solastninsko pravico do ene polovice na stanovanju, ki je predmet te delitve. O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz 1. odstavka 13. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Ko se postavi to vprašanje, ima sodišče dve možnosti: ali samo reši to vprašanje ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju.

Vendar pa pritožnika utemeljeno opozarjata, da tudi morebiten uspeh nasprotne udeleženke z njenim predlogom v izvršilnem postopku ne more vplivati na njuno lastništvo ene polovice stanovanja, ki je predmet delitve in tako ta ni odvisna od izida tega postopka. To pa hkrati pomeni, da reševanje predloga nasprotne udeleženke za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj in potrdil o pravnomočnosti izvršilnih sklepov sploh ne more predstavljati predhodnega vprašanja v tem postopku. Pritožnika imata namreč prav, da je nakup nepremičnine v izvršilnem postopku originaren način pridobitve lastninske pravice in morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pridobljene pravice izročitve nepremičnine (člen 193 Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Ker tako pravice predlagateljev kot kupcev niso odvisne od tega, ali je bil sklep o izvršbi kasneje razveljavljen, rešitev predloga nasprotne udeleženke sploh ne more predstavljati predhodnega vprašanja v tem postopku.

Ker rešitev obravnavnega predloga za delitev solastne nepremičnine tako ni odvisna od izida vloženega predloga nasprotne udeleženke v izvršilnem postopku, pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita napačno uporabo določbe člena 206 ZPP. V sled navedene ugotovitve je bilo pritožbeno sodišče primorano izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), sodišče prve stopnje pa bo moralo s postopkom delitve solastnega premoženja nadaljevati.