VSRS Sklep X Ips 1327/2004

Revizija se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 24. 3. 2004, s katero je tožena stranka v zvezi s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 1108/2002 z dne 11. 12. 2003 v ponovljenem postopku ugodila tožnikovi pritožbi, odpravila odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ptuj z dne 31. 8. 2001, in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek.

2Zoper izpodbijano sodbo je tožnik dne 29. 10. 2004 vložil pritožbo (sedaj revizijo), v kateri uveljavlja razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev postopka v upravnem sporu ter predlaga ugotovitev ničnosti odločbe tožene stranke.

3Revizija ni dovoljena.

4S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1 v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v obravnavanem primeru prvostopenjska sodba postala pravnomočna dne 1. 1. 2007, vložena pritožba tožeče stranke pa se od tega datuma dalje obravnava kot revizija.

5Tretji odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. V obravnavani zadevi je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani s sodbo U 1108/2002 z dne 11. 12. 2003 odpravilo odločbo Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije z dne 7. 11. 2002, s katero je bila tožnikova pritožba zoper prvostopno odločbo zavrnjena, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožnik je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki se je obravnavala pod opravilno številko X Ips 333/2004. Dne 24. 3. 2004 je tožena stranka v skladu z navedeno sodbo izdala novo odločbo, v kateri je pritožbi tožene stranke ugodila, odpravila izpodbijani prvostopni akt ter zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Dne 1. 1. 2007, s pričetkom veljavnosti ZUS-1, je izpodbijana sodba postala pravnomočna. Dne 19. 2. 2009 je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo, ki se je v skladu z določbo 107. člena ZUS-1 obravnavala kot revizija, zavrglo kot nedovoljeno.

6Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora. V obravnavani zadevi je bilo z odločbo tožene stranke tožnikovi pritožbi zoper izpodbijani prvostopenjski akt v celoti ugodeno, odločba prve stopnje je bila v celoti odpravljena in zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Izpodbijana odločba tožene stranke je tako za tožnika v celoti ugodna.

7Glede na navedeno si tožnik po presoji Vrhovnega sodišča svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati, torej zanjo nima pravnega interesa. Zoper odločbo, ki bo izdana na prvi stopnji v ponovljenem postopku, pa bo imel tožnik na razpolago pravna sredstva po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP ter po ZUS-1.

8V zvezi s tožnikovimi navedbami o izdaji drugostopenjskega akta v ponovljenem postopku ne glede na to, da sodba sodišča, s katero je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, še ni bila pravnomočna, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da tretji odstavek 64. člena ZUS-1 določa, da mora upravni organ, ki mu je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče, torej ne glede na pravnomočnost sodbe.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.