VSRS Sodba IV Ips 37/2009

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se razveljavi v odločbi o izrečenih kazenskih točkah v cestnem prometu.

A.

1Postaja prometne policije je storilca D.A. spoznala za odgovornega storitve prekrškov po tretjem odstavku 122. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), za katerega mu je bila določena globa 500,75 EUR in šest kazenskih točk v cestnem prometu, petem odstavku 83. člena ZVCP-1, za katerega mu je bila določena globa 83,46 EUR, sedmem odstavku 116. člena ZVCP-1, za katerega mu je bila določena globa 41,73 EUR, četrtem odstavku 38. člena ZVCP-1, za katerega mu je bila določena globa 250,38 EUR in pet kazenskih točk, in šestem odstavku 138. člena ZVCP-1, za katerega mu je bila določena globa 500,75 EUR in osem kazenskih točk, nato pa izrečena enotna globa 1.377,07 EUR in devetnajst kazenskih točk. Okrajno sodišče v Žalcu je storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in D.A. naložilo plačilo povprečnine.

2Zoper pravnomočni plačilni nalog je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je prekrškovni organ storil kršitev iz drugega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

3Vrhovno sodišče je zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrškov, ki se o njej ni izjavil.

B.

4Vrhovni državni tožilec je v zahtevi za varstvo zakonitosti navedel, da storilčevo vozniško dovoljenje v času storitve zgoraj navedenih prekrškov ni bilo veljavno. V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bilo namreč ugotovljeno, da je storilčevo vozniško dovoljenje št. 25128 prenehalo veljati, ko je postala pravnomočna odločba sodnika za prekrške Lendava o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 6.2.2004, potrjena z odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije z dne 3.6.2004. Storilec je namreč kot voznik začetnik dosegel deset kazenskih točk z motornim vozilom C kategorije, zaradi česar na dan storitve zgoraj navedenih prekrškov torej ni posedoval veljavnega vozniškega dovoljenja. S tem, ko je policija kot prekrškovni organ storilcu izrekla devetnajst kazenskih točk, je storila kršitev iz drugega odstavka 22. člena ZP-1 in pri odločitvi o stranski sankciji prekoračila pristojnost, ki jo ima po zakonu.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v podobnem primeru že odločilo s sodbo IV Ips 12/2009 z dne 21.4.2009. Po določbi 22. člena ZP-1 se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Iz podatkov v spisu je razvidno, da storilec zgoraj navedenih prekrškov v času njihove storitve in izdaje izpodbijanega plačilnega naloga dne 16.6.2007 ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je vozniško dovoljenje prenehalo veljati 3.6.2004. Prekrškovni organ je z izrekom stranske sankcije devetnajst kazenskih točk v cestnem prometu storilcu, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, v izpodbijanem plačilnem nalogu prekoračil pravico, ki jo ima po zakonu in kršil določbo drugega odstavka 22. člena ZP-1. Storilcu prekrška, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, kazenskih točk tudi ni moč vpisati v evidenco kazenskih točk.

6Ob ugotovljeni kršitvi (materialne) določbe drugega odstavka 22. člena ZP-1 je bilo potrebno zahtevi za varstvo zakonitosti ugoditi, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijani plačilni nalog Postaje prometne policije Celje v odločbi o stranski sankciji spremenilo tako, da ga je razveljavilo v odločbi o izrečenih kazenskih točkah v cestnem prometu.