VSL sklep I Cp 1717/2009

Pritožba se zavrže.

:

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil zapuščinski postopek po pokojnem N. D. že končan s sklepom o dedovanju istega sodišča, opr. št. O 216/57-8 z dne 18.11.1957; da je bil zapustniku z odločbo Upravne enote Kočevje vrnjen podržavljen solastninski delež na zemljišču Agrarne skupnosti S..., ki predstavlja dodatno zapuščino; da je zapustnik napravil pismeno oporoko, s katero je vse svoje premoženje zapustil sinu R.D., hčerki K.K. pa je volil 200,00 USD; da sta zapustnikova hči in sin že pokojna, ostali dediči pa se sodišču, kljub izdanemu oklicu z dne 2.10.2006, niso javili; proglasilo za dediča dodatne zapuščine na podlagi oporoke zapustnikovega sina R.D., roj. 10.4.1889, umrlega 2.2.1972, za katerega je ustanovilo dedno pravico do celotne zapuščine.

Proti sklepu se pravočasno pritožuje L. A. J., brez navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da celotno dodatno zapuščino dodeli njemu. Navaja, da iz darilne listine z dne 14.1.1957 izhaja, da je bila nedvomno želja R. D., da pritožnik pridobi tudi solastninski delež na zemljišču Agrarne skupnosti S....

Pritožba ni dovoljena.

V zapuščinskem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil pritožnik dedič po pokojnem N. D., niti druga oseba, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena Zakona o dedovanju – ZD. To pa pomeni, da ni upravičen do vložitve pritožbe zoper sklep o dedovanju (1. odstavek 215. člena ZD). Pritožnik uveljavlja pravico iz zapuščine po zapustnikovem dediču, njegovem sinu R. D.. Razglasitev R. D. za dediča celotne dodatne zapuščine po pokojnem N. D., je zato v korist pritožnika, ki bo tako lahko svoje (dednopravne) zahtevke uveljavljal v zapuščinskem postopku po R. D., kot mu je to že pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Glede na povedano in ker je torej takšna odločitev tudi v korist pritožnika (zato za pritožbo tudi nima pravnega interesa), je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).