UPRS sodba U 1342/2008

Tožba se zavrne.
Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo tožeče stranke za dodelitev podpore za doplačilo prvega ukrepa „Tehnična pomoč v čebelarstvu“ - prvega podukrepa „Usposabljanje v čebelarstvu“. Prvostopni organ v obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka 14. 9. 2007 vložila zahtevek za dodelitev sredstev iz naslova prvega ukrepa „Tehnična pomoč v čebelarstvu“ - prvega podukrepa „Usposabljanje v čebelarstvu“, kot ga določa 8. člen Uredbe, v znesku 1.452,42 EUR, za sofinanciranje iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS). V okviru sedme vloge za ta podukrep v tržnem letu EU 2007 je stranka vložila zahtevo za doplačilo podpore za stroške predavateljev v višini 1.452,42 EUR; stranka uveljavlja doplačilo na podlagi dopisa Zavoda za turizem in kulturo A. z dne 31. 8. 2007 „Obrazložitev k računu št. 103 in št. 104, katera se nanašata na račune št. 85 in št. 98“. Tožeča stranka je vlogi priložila overjeno kopijo računa Zavoda za turizem in kulturo A. št. 103 „stroški predavateljev - izobraževanje, k računu 85 za premalo zaračunano opravljeno storitev“ v višini 557,89 EUR in DDV 111,58 EUR, skupaj 669,47 EUR, z dne 31. 8. 2007. O zadevi je že bilo odločeno z odločbo št. 33105-7/2007-3. V okviru vloge za ta podukrep je bilo tožeči stranki odobreno 7.276,96 EUR, od tega 3.283,51 EUR stroškov predavateljev. Tožeča stranka je vlogi priložila tudi overjeno kopijo računa Zavoda za turizem in kulturo A. št. 104 „stroški predavateljev - izobraževanje, k računu 98 za premalo zaračunano opravljeno storitev“ v višini 652,46 EUR in DDV 130,49 EUR, skupaj 782,95 EUR. O zadevi je že bilo odločeno z odločbo št. 33105-13/2007-3; v okviru vloge za ta podukrep je bilo tožeči stranki odobreno 10.151,82 EUR, od tega 3.914,76 EUR stroškov predavateljev. Iz teh razlogov je prvostopni organ na podlagi 2. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zahtevo tožeče stranke zavrgel.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (drugostopni organ) pa je z odločbo z dne 28. 4. 2008 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep prvostopnega organa. Drugostopni organ navaja, da je v okviru presoje zakonitosti prvostopnega sklepa preveril, ali je o povrnitvi stroškov usposabljanj v čebelarstvu, ki jih je tožeča stranka uveljavljala z zahtevkom, ki ga je vložila 14. 9. 2007 ter k njemu priložila računa št. 103 in 104, že bilo odločeno; pri tem je ugotovil, da je o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov usposabljanj, ki so bila opravljena med 12. 1. ter 31. 3. 2007, na podlagi računa št. 85 prvostopni organ tožeči stranki povračilo stroškov že priznal z odločbo z dne 20. 8. 2007 ter da je o povrnitvi stroškov usposabljanja v čebelarstvu za izobraževanja, opravljena v času med 1. 4. in 31. 7. 2007, na podlagi računa 98 z dne 8. 8. 2007 tožeči stranki prvostopni organ povrnitev stroškov priznal z odločbo z dne 1. 10. 2007. To pa pomeni, da je o povrnitvi z zahtevo z dne 14. 9. 2007 uveljavljenih stroškov že bilo odločeno z odločbama z dne 20. 8. 2007 ter 1. 10. 2007, zaradi česar je to zahtevo tožeče stranke prvostopni organ pravilno zavrgel. Drugostopni organ pa je zavrnil tudi pritožbeno navedbo tožeče stranke, da bi v zadevi morala biti opravljena ustna obravnava, kajti glede na določbe ZUP ustna obravnava ni bila obligatorna, potrebna pa tudi ni bila zaradi razjasnitve zadeve, saj je organ lahko odločil na podlagi pisnih podatkov iz vloge in dokazil.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Tožeča stranka navaja, da o zahtevi, ki jo je tožeča stranka vložila 14. 9. 2007, še ni bilo odločeno, kar pomeni, da ni podan razlog res iudicata za zavrženje te zahteve. Vloga tožeče stranke je bila popolna, pravočasno vložena ter s strani upravičene osebe ter bi prvostopni organ o njej moral odločiti vsebinsko. V zadevi bi tudi morala biti opravljena ustna obravnava, na kateri bi organ moral izvesti predlagane dokaze, da bi mogel pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje. Tožeča stranka bi morala imeti možnost, da dodatno obrazloži samo vlogo oziroma zahtevek, če v kakšnem oziru ni bil jasen. Tožeča stranka predlaga sodišču, naj odloči po opravljeni ustni obravnavi, na kateri naj izvede predlagane dokaze (to je vpogleda v spisno dokumentacijo v zadevi ter zasliši predsednika tožeče stranke ter kot pričo tajnika tožeče stranke), in naj odpravi odločbi organov obeh stopenj ter tožeči stranki prizna povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v odločbah organov obeh stopenj ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopni organ iz razloga po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP (v povezavi z 2. odstavkom tega člena) mogel zavreči zahtevek tožeče stranke za plačilo ukrepa Tehnična pomoč čebelarjem, podukrep Usposabljanje v čebelarstvu, uveljavljan na podlagi računov št. 103 in 104, s katerima so bili zaračunani stroški predavateljev, ki so bili premalo zaračunani na računih št. 85 in 98, na podlagi katerih je predhodno že uveljavljala zahtevka za plačilo stroškov izobraževanja, ki sta bila predmet samostojnih postopkov.

Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2007 (Uradni list RS, št. 112/06, 36/2007, Uredba na področju čebelarstva za leto 2007), na podlagi katere je prvostopni organ o zahtevkih upravičencev do plačil za ukrepe, ki so se izvajali v letu 2007, odločal, v 6. členu določa, da upravičenci zahtevke za plačilo vložijo najkasneje do 15. 9. 2007 (2. odstavek), da se zahtevkom, ki se vlagajo v različnih obdobjih ter se nanašajo na enak ukrep, samo prvič predložijo dokazila, ki se ne spreminjajo: letni program in pogodbe (4. odstavek) ter da se zahtevke za iste stroške lahko uveljavlja samo enkrat; zahtevki za usposabljanje čebelarjev iz 8. člena uredbe se ne smejo nanašati na tiste namene, ki so že vključeni v katerekoli druge ukrepe iz te uredbe (5. odstavek). Glede uveljavljanja plačil za usposabljanje v čebelarstvu v 8. členu ta uredba med drugim določa, da se zahtevku priloži program usposabljanja čebelarjev, obračun upravičljivih stroškov, pogodbe s podizvajalci storitev ali dobavitelji blaga, izjavo o opravljenih storitvah ali dobavah, dobavnice, če gre za dobavo blaga, in poročilo o izvedenem usposabljanju s podatki o številu udeležencev posameznih izvedenih usposabljanj, tematiki, kraju in času usposabljanja (4. odstavek) ter da so upravičljivi stroški predavateljev, najema prostorov in čebelnjakov, oglaševanja usposabljanj in stroški priprave izobraževalnega gradiva (5. odstavek).

Že po 5. odstavku 6. člena cit. Uredbe na področju čebelarstva za leto 2007 se zahtevki za iste stroške lahko uveljavljajo samo enkrat. Z istimi stroški je v tej določbi treba razumeti stroške za isti (pod)ukrep (po vrsti in predmetu). Da gre pri predmetnem zahtevku za uveljavljanje (dodatnih) stroškov za isti izobraževanji (kar izhaja tudi iz računov št. 103 in 104), za kateri so bili stroški že uveljavljeni z dvema predhodnima ločenima zahtevkoma (na podlagi računov 85 in 98), o katerih je bilo v ločenih samostojnih postopkih tudi odločeno, v zadevi niti ni sporno. Če pa gre pri predmetnem zahtevku za uveljavljanje stroškov za izobraževanji, za kateri so bili stroški uveljavljeni s predhodnima zahtevkoma, ki sta bila predmet dveh samostojnih, prej začetih postopkov, v katerih je bilo odločeno (kar tudi ni sporno) s samostojnima odločbama (z dne 20. 8. 2007 in 1. 10. 2007), s katerima so bila uveljavljena plačila priznana, so bili podani tudi razlogi za zavrženje predmetnega zahtevka po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, v zvezi z 2. odstavkom tega člena (Uradni list RS, št. 24/06 ZUP-UPB2, 105/06 ZUS-1), po kateri se zahteva zavrže, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo že pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Istovetnost upravnih stvari je podana, če gre v več postopkih za odločanje o pravici določene osebe na podlagi predpisa s področja upravnega prava, torej je glede na povedano, ker gre za odločanje o pravici iste osebe do plačila stroškov za isti opravljeni izobraževanji podana tudi v obravnavani zadevi.

Tožeča stranka glede na to brez podlage zatrjuje, da bi o predmetnem zahtevku moralo biti meritorno odločeno. Prav tako ne more z uspehom zatrjevati, da bi ji moralo biti omogočeno, da vlogo, kot morebitno nejasno, pojasni; predmetna zahteva namreč ni (bila) nejasna, saj iz nje eksplicitno izhaja, da je predmetni zahtevek sestavni del predhodnih zahtevkov na podlagi računov št. 85 in 98, in da je bil podan iz razloga, ker so z računoma št. 85 in 98 bile storitve izobraževanja nepravilno (premalo) zaračunane (kot upravičljivi bruto zneski so bili zaračunani neto zneski avtorskih honorarjev). Tako podana zahteva pa je zadostila določbam ZUP glede razumljivosti in popolnosti vloge ter ni terjala postopanja organa v smislu 1. odstavka 67. člena ZUP. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da bi v zadevi morala biti opravljena ustna obravnava, kajti ustna obravnava je po ZUP (lahko) sestavni del (posebnega) ugotovitvenega postopka, ki pa ga organ vodi le v primeru, če zahteva izpolnjuje pogoje za meritorno obravnavo, medtem ko je bilo o predmetni zahtevi tožeče stranke zaradi obstoja okoliščin, ki meritorno obravnavo izključujejo (4. tč. 1. odstavka 129. člena ZUP), odločeno (zgolj) formalno.

Ker je po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker je v obravnavani zadevi sporno pravno vprašanje ter ni sporno niti relevantno dejansko stanje, je sodišče lahko odločilo na nejavni seji (1. odstavek 59. člena ZUS-1).

Stroškovni zahtevek tožeče stranke pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.