VSK sklep I Ip 578/2007

Pritožba se zavrne in se
p o t r d i
izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Tolminu nepremičnino parc.št. 2630 k.o. L., last dolžnika D.M., domaknilo najboljšemu ponudniku M.K., in odredilo še, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu pri navedeni nepremičnini izbriše zaznamba sklepa o izvršbi z dne 22.2.2006 ter hipoteka za zavarovanje terjatve upnika v znesku 2.209,31 EUR (nekdanjih 529.440,01 SIT) s pripadki.

Zoper sklep se pritožuje upnica in sodišču očita bistveno kršitev določb postopka po 1. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da je v tej zadevi dne 02.03.2007 v celoti umaknila predlog za izvršbo, ker je bila njena terjatev dne 01.03.2007 v celoti poravnana. Umik je sodišču posredovala dne 02.02.2007 s priporočeno pošiljko in po faksu, tako da je sodišče vlogo prejelo še isti dan. Kljub temu je s sklepom z dne 03.03.2007 domaknilo parcelo št. 2630 k.o. L., last drugega dolžnika, najboljšemu ponudniku na javni dražbi, ki je bila opravljena dne 24.01.2007. Ta sklep je bil glede na predhoden umik predloga za izvršbo izdan brez pravne podlage. V skladu z določbo 2. odstavka 43. člena in 2. odstavka 76. člena ZIZ mora sodišče po prejemu umika izvršilni postopek ustaviti ter razveljaviti opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pravice drugih oseb. Ob analogni uporabi določbe 193. člena ZIZ, po kateri razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi ne učinkuje na kupčeve pravice šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki v predmetni zadevi še ni bil izdan, bi moralo sodišče hkrati z ustavitvijo postopka tudi razveljaviti prodajo nepremičnine. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Določbi 2. odstavka 43. člena in 2. odstavka 76. člena ZIZ dajeta podlago za ustavitev izvršilnega postopka in hkratno razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj, če upnik umakne predlog za izvršbo in če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. V konkretni zadevi pa po oceni sodišča ni podlage za razveljavitev dražbe in sklepu o domiku z odredbo zemljiški knjigi zato ni mogoče očitati nepravilnosti. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je v tej zadevi dne 24.01.2007 izvedlo narok za prodajo dolžnikove nepremičnine, na katerem je ugotovilo, da je najvišjo ceno ponudil M.K. in ga kot najboljšega ponudnika glede na status nepremičnine napotilo, da pred izdajo sklepa o domiku pri pristojni upravni enoti pridobi odločbo o odobritvi prodaje glede na določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. Ker je kupec ta pogoj izpolnil in predložil odločbo z dne 31.01.2007, je sodišče skladno z določbo 7. odstavka 189. člena ZIZ nato izdalo sklep o domiku. Zoper sklep se pritožuje samo upnica, ki samemu postopku javne dražbe ne očita nepravilnosti. Glede na to, da ni ugovorov k zakonitosti same javne dražbe, kupec pa je izpolnil tudi dodatni pogoj (odobritev s strani upravne enote), je potrebno pomen kasnejšega umika ocenjevati ob upoštevanju posledično pridobljenega kupčevega položaja. Določba 193. člena ZIZ, na katero se sklicuje pritožba, v tej situaciji ni odločilna, saj ta določa le fazo, od katere definitivno ni več mogoče odrekati kupcu varstva njegovih pravic, pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin pa je potrebno izhajati iz okoliščin konkretnega primera in tehtati, ali ima varstvo kupca prednost pred varstvom dolžnika. Dejstvo je, da je upnica v tej zadevi umaknila svoj predlog za izvršbo šele 02.03.2007 zaradi en dan prej poravnane terjatve, torej vse več kot mesec dni po opravljeni dražbi in dan pred izdajo sklepa o domiku, ki je bil po sami dražbi odložen le zaradi izpolnitve že omenjenega pogoja. V taki situaciji bi dejansko lahko kupčevo pridobitev lastninske pravice preprečila le še okoliščina na njegovi strani - položitev kupnine. Kupec je zato v pravnem položaju, ki zagotavlja možnost nastanka lastninske pravice in ta položaj ne more ostati brez varstva. Razveljavitev izvršilnih dejanj bi posegla v njegovo upravičeno pričakovanje lastninske pravice. Pravna varnost in zaupanje v delo sodišča pa terjajo, da kupec ne izgubi pravic, ki jih je z izvršbo že pridobil, pri čemer pa je dolžnik sam povzročil tako situacijo, ker terjatve ni poravnal prostovoljno in niti v izvršilnem postopku pravočasno, da bi preprečil javno dražbo, pa tudi zakonitosti dražbe ni izpodbijal. Zato ima po oceni pritožbenega sodišča v tej fazi varstvo kupca prednost pred varstvom dolžnikove formalne lastninske pravice. Z razveljavitvijo izvršilnih dejanj bi bila prizadeta kupčeva pričakovalna pravica. Pritožbeno sodišče je upoštevaje navedeno neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).