VSK sklep Cpg 239/2008

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se sklep skupščine T. d.o.o., ki je bil sprejet na drugi izredni seji dne 8.3.2007 z besedilom: „na podlagi drugega in tretjega odstavka 30. čl. Družbene pogodbe se iz družbe T. d.o.o. z dnem 8.3.2007 izključi družbenik M. d.o.o. razveljavi“. Tožeči stranki je sodišče še naložilo, da v roku 15-ih dni povrne toženi stranki 1.875,91 EUR stroškov postopka, v primeru zamude od prvega dne po izteku 15-dnevnega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo se po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. čl. ZPP in predlaga njeno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku; podrejeno pa njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik na sami skupščini ni veljavno napovedal izpodbijanja sklepa o njegovi izključitvi. Opozarja, da je tožeča stranka že v gradivu, ki ga je predložila skupščini, opozorila, da bo vse sklepe, ki bodo sprejeti brez njenega pristanka, štela kot protipravne in nezakonite in da v kolikor bodo sprejeti, da bo takoj vložila tožbo proti T. d.o.o. in direktorju gospodu A.B. in da je napovedala izpodbojno tožbo sklepa po izključitvi M. d.o.o. iz T. d.o.o. Že s tem je tožeča stranka izpolnila procesno predpostavko in na skupščini napovedala izpodbojno tožbo. Ker je bila vloga vložena na sami skupščini, med njenim trajanjem, je bila (tožba) napovedana pravočasno. Pa tudi sicer opozarja, da je iz številnih listinskih ter neposredno izvedenih dokazov mogoče ugotoviti, da se je zavedala vseh predpostavk, ki jih je potrebno izpolniti po prvem odstavku 397. čl. ZGD-1 za vložitev izpodbojne tožbe in da je tudi ves čas po sprejetju spornega sklepa dne 8.3.2007 ravnala v tej smeri, da bi izpolnila te pogoje. Tako je razvidno iz samega zapisnika seje skupščine z dne 8.3.2007, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke nasprotoval njeni izključitvi, saj je trdil, da ne obstajajo zakonski razlogi za izključitev ter povedal, da če bo skupščina tak sklep sprejela, bo vložil svoje nestrinjanje. Po sprejetju sklepa o izključitvi pa je tudi vložil vlogo z naslovom „Predlog za izboljšanje stanja v T. d.o.o. z dne 8.3.2007“. Temu je želel dodati še napoved izpodbojne tožbe s strani odvetnika, a mu je bilo to onemogočeno z izgovorom predsednika skupščine, da je skupščina že zaključena. Očitno gre za zlorabo toženca z namenom onemogočiti tožniku uveljavljanje njegovih pravic. Da je predsednik skupščine takoj po sprejetju sklepa skupščino zaključil, sta izpovedala zakoniti zastopnik tožeče stranke R.M. ter priča D.S. To pa potrjuje tudi zapisnik seje skupščine, iz katerega ni razviden poziv predsednika skupščine družbenikom, naj podajo morebitne pripombe. Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča, da iz izpovedi zakonitega zastopnika tožeče stranke in priče S. ne izhaja, da bi tožeča stranka na skupščini ugovarjala zapisniški protokolaciji. Tudi priča S. je izpovedala, da je bila napoved tožbe vložena tako pred pričetkom točke dnevnega reda, pa tudi po njej, vendar je niso sprejeli. Z ravnanjem predsednika skupščine, ki je onemogočil tožnika vložiti napoved izpodbojne tožbe, je bila podana tudi kršitev po drugem odstavku 395. čl. ZGD-1, saj seja skupščine ni bila zakonito vodena. Sicer pa je povsem nelogično in skregano z zdravo pametjo, da bi tožeča stranka po vseh pisnih dopisih, v katerih je napovedala izpodbojno tožbo ter ko je enako namero napovedala oziroma podala na zapisnik na začetku seje, tega po sprejetju spornega sklepa ne bi storila oziroma bi na to pozabila.

Tožena stranka pa se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je za zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da je pravočasno obvestila skupščino o nameravani tožbi. V zapisniku skupščine z dne 8.3.2007 navedena izjava zakonitega zastopnika tožeče stranke: „da ne obstaja zakonski razlog za izključitev in da bo, če bo skupščina sklep sprejela, vložil svoje nestrinjanje“ po mnenju sodišča prve stopnje ni relevantna, saj je bila podana še pred sprejemom skupščinskega sklepa, iz istega razloga pa sodišče tudi ni upoštevalo izjave tožeče stranke v gradivu „predlog za izboljšanje stanja v T. d.o.o.“, pa tudi ne dopisov, ki jih je tožeča stranka pošiljala toženi pred in po skupščini, četudi vsebujejo izjave o napovedi vložitve izpodbojne tožbe.

S stališčem sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče ne strinja.

Res je sicer, da ZGD-1 v prvem odstavku 397. čl. predpisuje strogo obličnost napovedi izpodbijanja, ki pa glede na smiselno uporabo teh določb pri izpodbijanju sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, po prepričanju pritožbenega sodišča v tako strogi formalizirani obliki le ni nujna. V zvezi s tem je namreč potrebno upoštevati, da se zapisnik skupščine delniške družbe vodi v notarski obliki in da mora skladnost sklepov, zapisanih v zapisniku z odločitvami skupščine pri delniški družbi potrditi notar. Njegova naloga pa je med drugim tudi, da poskrbi, da bo v zapisniku jasno oblikovana napoved izpodbijanja, pri čemer pa je tudi v tem primeru dolžnost vodstva skupščine, da v primeru nejasnosti ali bo delničar vložil izpodbojno tožbo ali ne, tega opozori, da svojo napoved jasno opredeli (glej Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga knjiga, stran 732). Tudi sicer je v praksi običajno tako, da skupščini delniške družbe predseduje strokovno usposobljen in pravno izobražen predsednik, kateremu asistira tudi notar. Zato je v primeru izpodbojnosti sklepov skupščine delniške družbe taka stroga obličnost upravičeno zahtevana. Nasprotno pa je v primeru zasedanja skupščine družbe z omejeno odgovornostjo že sicer zahtevana bistveno nižja stopnja formalnosti, praviloma na skupščini niti ne sodelujejo pravni strokovnjaki, niti notar kar pomeni, da je vodenje skupščine bistveno manj formalizirano, zato pa tudi vsebine v zapisnik povzetega dogajanja na sami skupščini ni mogoče presojati s tako strogimi merili. Glede na tako zavzeto stališče pa v konkretnem primeru ni mogoče slediti ozki formalistični razlagi, kot jo je v zvezi s tem sprejelo sodišče prve stopnje. Ostaja torej dejstvo, da je zakoniti zastopnik tožnika na skupščini dne 8.3.2007 na zapisnik podal izjavo, da »bo v primeru sprejetja sklepa o izključitvi vložil svoje nestrinjanje«. Naloga predsedujočega na skupščini je bila, da ob taki izjavi z izjaviteljem razčisti morebitni nesporazum, če je ocenil, da tako podana izjava ni jasna napoved vložitve tožbe. Okoliščina, da tega ni storil pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne more iti v škodo tožeče stranke, saj predstavlja tak formalističen pristop nedvomno več kot očitno nesorazmerje s pravno posledico, ki mu sledi. Zato je pritožbeno sodišče prepričano, da je sodišče prve stopnje pri presoji tega kaj predstavlja smiselna uporaba določb izpodbojnosti iz 522.čl. ZGD-1 zmotno uporabilo materialno pravo, zato je tudi napačno ugotovilo dejstvo, ali je tožeča stranka pravočasno napovedala izpodbojno tožbo, v posledici česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje sploh ni opravilo vsebinske presoje glede obstoja pogojev za izključitev družbenika. Ker pritožbeno sodišče samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

Pri ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje, upoštevajoč zgoraj navedene razloge, še ponovno v luči gornji stališč oceniti ali je tožeča stranka izpodbojno tožbo pravočasno napovedala, z izvedbo s strani tožeče in tožene stranke predlaganih dokazov pa tudi ugotoviti, ali so bile podane materialnopravne predpostavke za izključitev tožeče stranke iz družbe.