VSL Sklep II Cp 2831/2016
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.2831.2016Področje: nepravdno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče obravnavati pripombe prvega nasprotnega udeleženca na izvedeniško poročilo in odločitev utemeljiti tudi na podlagi določila 7. člena ZVETL.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je elaborat sodne parcelacije parcel št. 1 in 2, obe k. o. X, primerna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, in Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, da v enem mesecu po pravnomočnosti sklepa evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z elaboratom tako, da evidentira novo nastale parcele, dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene ter sodišče obvesti o evidentiranih spremembah, in odločilo, da je elaborat ureditve meje in parcelacije sestavni del sklepa.
2Odločitev sodišča izpodbija prvi nasprotni udeleženec iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 29. členom ZNP in posledično napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa in v skladu z določbo šestega odstavka 23. a člena v zvezi s četrtim odstavkom 26. člena ZVETL izdalo izpodbijani sklep. Sodišče se do pripomb na izvedensko mnenje prvega nasprotnega udeleženca z 2. 2. 2016 nikoli ni opredelilo. Zapisalo je le, da nobeden od udeleženec ni imel pravno pomembnih pripomb, ki bi se nanašale na tehnično izvedbo elaborata. Sodišče ni navedlo, zakaj se mu zdijo pripombe nasprotnega udeleženca pravno nepomembne, in zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev postopka. Sodišče je s tem kršilo tudi ustavno določilo 22. člena, ki se nanaša na enako varstvo pravic, saj ni dolžnost sodišča le, da se z navedbami stranke seznani, ampak se mora o njih, tudi če niso utemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe opredeliti.
3Pritožba je utemeljena.
4Iz listinske dokumentacije v spisu sledi, da je bil elaborat vročen v pozivom na morebitne pripombe vsem udeležencem in da je prvi nasprotni udeleženec v vlogi z 2. 2. 2016 (str. 175) na izvedensko mnenje vložil pripombe. Sodišče je opozorilo, da sledi izvedenskemu mnenju sodne izvedenke urbanistične stroke A. A. s 15. 10. 2014 in predlogu predlagateljev, ne da bi svoje stališče kjerkoli obrazložilo. Predlagan in odmerjen je nesorazmerno velik del površine nepremičnine parc. št. 1, k. o. X, kot pripadajoče zemljišče. Do tako velikega pripadajočega zemljišča po določilih ZVETL-a, po mnenju prvega nasprotnega udeleženca, predlagatelji niso upravičeni, ker to predstavlja nadstandard, s katerim se nesorazmerno posega v pravice nasprotnega udeleženca.
5Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne pove, zakaj so po njegovem mnenju pritožbe prvega nasprotnega udeleženca nerelevantne za odločitev v zadevi, zato je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Vse to ima za posledico ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče obravnavati pripombe prvega nasprotnega udeleženca na izvedeniško poročilo in odločitev utemeljiti tudi na podlagi določila 7. člena ZVETL in to obrazložiti tako, da jo bo mogoče preveriti.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 11. 9. 2017Nazaj na vrh ↑