VSL Sklep IV Cp 2730/2017

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank.

2Zoper sodbo se pritožuje toženec. V vlogi z dne 4. 5. 2017 opisuje razmerje med pravdnima strankama. Navaja, da zanj ločitev ne obstaja. Tožnica je dolžna zanj skrbeti, ker je invalid in sam ne zmore vsega. Prosi, da mu sodišče pošlje osebni poziv, če je vloga za razvezo zakonske zveze še vložena, ker mu tožnica pobere vso dokumentacijo.

3Na poziv prvega sodišča z dne 19. 5. 2017 je toženec v vlogi z dne 25. 5. 2017 navedel, naj sodišče šteje njegovo vlogo z dne 4. 5. 2017 kot pritožbo zoper sodbo. Med drugim navaja, da ni prejel ne vabila (na glavno obravnavo) ne sodbe z dne 22. 4. 2017, ki mu ni bila nikoli vročena. Ne ve, kaj se dogaja s pošto in kdo jo je dvignil. Zaradi več ljudi s priimkom A. in zmede s pošto so vso pošto že pred leti preusmerili na poštni predal na Pošto. Za dvig te pošte sta bila pooblaščena oba s tožnico. Zaradi invalidnosti in nepokretnosti redko obišče pošto, zato vso pošto dvigujejo tožnica ali hčerki. 30. 1. 2017 je prvič zasledil pošto sodišča glede razveze. Nanjo ni mogel odgovoriti, ker ga je tožnica na silo spravila v bolnico, dopis sodišča pa je nato izginil. Vsebine sodbe ne pozna in se zato ne more pritožiti. Ponavlja, da se z ločitvijo ne strinja.

4Iz podatkov spisa izhaja, da izpodbijana sodba 22. 4. 2017 ni bila pravilno vročena tožencu, kot je to zmotno štelo prvo sodišče. Sodba je bila namreč tega dne vročena pravdnima strankama v isti poštni predal z navadno vročitvijo, čeprav bi morala biti upoštevana določila ZPP o osebni vročitvi ter določba četrtega odstavka 140. člena ZPP. Tožencu je bila sodba pravilno vročena šele 25. 8. 2017. Zato je treba toženčevi vlogi z dne 4. 5. 2017 in 25. 5. 2017 šteti kot pravočasno (enotno) pritožbo zoper sodbo z dne 4. 4. 2017.

5Pritožba je utemeljena.

6Iz toženčeve laične pritožbe smiselno izhaja, da toženec graja napačno postopanje prvega sodišča glede vročanja sodnih pisanj, s čimer uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožba ni bila vročena tožencu, saj je iz vročilnice (list. št. 5) razvidno, da jo je zanj očitno podpisala tožnica (četrti odstavek 140. člena ZPP). Tudi vabilo na glavno obravnavo 4. 4. 2017 tožencu ni bilo pravilno vročeno (list. št. 30), saj bi morala biti vročitev tega vabila opravljena osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP), kar pa v tem primeru ni bilo storjeno, saj je bila vročitev s fikcijo (tudi obvestilo o sodnem pisanju je bilo tožencu puščeno na enak način) opravljena preko istega oziroma skupnega poštnega predala pravdnih strank (tožnica ni prerekala toženčeve trditve, da sta pravdni stranki tedaj imeli skupni poštni predal), kar pa v obravnavani zadevi ni prišlo v poštev (četrti odstavek 140. člena ZPP).

7S tem tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je bistvena kršitev določb postopka (8. točka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče vročiti tožencu tožbo in vabilo na glavno obravnavo v skladu z določili ZPP.