UPRS sodba U 467/2005

Tožba se zavrne.

Tožeča stranka je pri tem sodišču, na podlagi določil 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) in 157. člena Ustave Republike Slovenije, vložila tožbo zoper Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, ker naj bi ji zaradi nepravilnega postopanja kršilo njeno pravico do enakega varstva (22. člen Ustave RS) in pravico do pravnega jamstva v kazenskem postopku (29. člen Ustave RS). V tožbi navaja, da je dne 17. 12. 2003 zahtevala pri Okrožnem državnem tožilstvu v A. pregled spisov - kazenskih ovadb, ki jih je podala zoper osumljenega A.A. KP Policijske uprave A.. Okrožni državni tožilec v A. jo je dne 21. 1. 2004 obvestil, da na podlagi določil 5. odstavka 66. člena v zvezi s 5. odstavkom 65. č. Zakona o državnem tožilstvu (Ur. list RS, št. 63/94, 59/99, 110/02 in 14/03 uradno prečiščeno besedilo - ZDT), ne dovoli vpogleda v tožilski spis, ker bi to škodilo interesom postopka. Zoper tako ravnanje je tožeča stranka vložila nadzorstveno pritožbo na Vrhovno državno tožilstvo RS, generalna državna tožilka pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila in navedla, da je določba 66. č. ZDT specialni predpis, ki ne predvideva pravnega sredstva in tudi ne natančnejše obrazložitve razlogov za zavrnitev pregleda. V tožbi nadalje navaja, da ima vsak posameznik pravico vedeti za razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določen način. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so sicer zagotovljena pravna sredstva, vključno s pritožbo v upravnem sporu, le navidezna. Navedba Okrožnega državnega tožilca, da ne dovoli vpogleda v spis, ker bi to škodilo interesom postopka, in navedbe generalne državne tožilke, da 66. č. ZDT ne predvideva natančnejše obrazložitve razlogov za zavrnitev pregleda spisa, so po njenem mnenju, protiustavne in pomenijo kršitev pravice do enakega varstva pravic. Nadalje navaja, da nedovolitev pregleda in prepisa spisa pomeni kršitev ustavne pravice pravnih jamstev v kazenskem postopku po 29. členu Ustave Republike Slovenije in je tipičen primer kršitve načela "enakosti orožja". Sodišču predlaga, da na podlagi 62. čl. ZUS razsodi, da je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije tožeči stranki kršilo človekove pravice iz 22. in 29. člena Ustave RS ter odloči, da mora tožena stranka takoj, brez odlašanja tožeči stranki zagotoviti pregled in prepis spisov, ki se nanašajo na tožečo stranko in se nahajajo na Okrožnem državnem tožilstvu v A., podrejeno pa, da toženi stranki naloži, da mora odločitev o zavrnitvi pregleda in prepisa spisov, ki se nanašajo nanjo, ustrezno obrazložiti.

Sodišče je tožečo stranko na podlagi 1. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS), pozvalo, da v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZUS natančno navede dejanje, s katerim je bilo poseženo v njene ustavne pravice, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki jo je storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se poseg v ustavne pravice ugotovi, odpravi oziroma prepove. Tožeča stranka je dne 24.3.2004 na poziv sodišča tožbo dopolnila. Dne 29.3.2004 pa je sodišče s svojim sklepom U 74/2004-4 tožbo tožeče stranke kot nepopolno v skladu z 2. odstavkom 29. člena ZUS zavrglo. Na pritožbo tožeče stranke je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojim sklepom I Up 449/2004-2 z dne 26.10.2005 pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep tega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da okrožni državni tožilec toženi stranki iz razloga po 66. č. členu ZDT ni omogočil vpogleda v državnotožilski spis, ker bi to škodovalo interesom postopka. Nadzorstvena pritožba zoper okrožnega državnega tožilca je neutemeljena, ker 68. člen ZDT predvideva le nadzorstveno pritožbo zaradi neutemeljeno dolgega trajanja reševanja zadeve, ne pa tudi zaradi vsebine posamezne tožilčeve odločitve, kot je bilo v konkretnem primeru. Ne glede na navedeno pa tožeča stranka ni bila upravičena do vpogleda v spis niti na podlagi 73. niti na podlagi 128. člena Zakona o kazenskem postopku, ker v času zahteve za vpogled v tožilsko dokumentacijo še ni bila podana zahteva upravičenega tožilca za kazenski pregon, oziroma o ovadbi sploh še ni bilo odločeno.

Državno pravobranilstvo RS je na podlagi 3.odstavka 36. člena ZUS prijavilo udeležbo, odgovora na tožbo pa ni podalo.

Tožba se zavrne.

Iz upravnih spisov izhaja, med tožečo in toženo stranko pa tudi ni sporno, da je zagovornik tožeče stranke dne 17. 12. 2003 podal zahtevo za pregled kazenskih ovadb, ki jih je pri Okrožnem državnem tožilstvu v A. zoper osumljenega A.A. podala UKP PU A.. Nesporno je tudi, da je okrožni državni tožilec v A. dne 16. 1. 2004 odgovoril pooblaščencu tožeče stranke in ga v odgovoru obvestil, da na podlagi določb 5. odstavka 66. č. člena v zvezi s 5. odstavkom 56. člena ZDT ne dovoli vpogleda v spis, ker bi to škodilo interesom postopka. Pooblaščenec tožeče stranke je obvestilo vodje Okrožnega državnega tožilstva v A. prejel dne 21. 1. 2004 in še istega dne naslovil na generalno državno tožilko Vrhovnega državnega tožilstva RS nadzorstveno pritožbo zaradi odločitve vodje Okrožnega državnega tožilstva v A., v kateri navaja, da se z odločitvijo okrožnega državnega tožilca ne strinja.

Po določbah 5. odstavka 66. č. člena ZDT dovoli vpogled v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva osebi, ki za to izkaže zakonit interes, vodja pristojnega državnega tožilstva, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Zoper odločitev vodje pristojnega državnega tožilstva, s katero ni bil dopuščen željeni vpogled v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva, ni predpisano pravno sredstvo. Glede na navedeno je bilo dejanje, s katerim se je zavrnilo vpogled v spise Okrožnega državnega tožilstva v A., zaključeno z vročitvijo dopisa pristojnega državnega tožilca pooblaščencu tožeče stranke, to je dne 21.1.2004. Kolikor tožeča stranka s tožbo izpodbija to dejanje, sodišče meni da je bila tožba vložena prepozno in zoper napačno toženo stranko, saj bi lahko storila očitano kršitev v zvezi z vpogledom v spise Okrožnega državnega tožilstva v A. le odgovorna oseba tega organa.

Zakon o državnem tožilstvu dopušča nadzorstveno pritožbo samo v zvezi z neutemeljeno dolgim trajanjem reševanja zadev, ki so dodeljene državnemu tožilcu (1. odstavek 68. člena ZDT). Vrhovno državno tožilstvo v tej zadevi torej ni instančni organ okrožnemu državnemu tožilstvu. Nadzorstvena pritožba je predvidena le v zvezi s časom trajanja reševanja zadev in ni pravno sredstvo zoper drugo ravnanje pristojnega okrožnega državnega tožilstva. Tožeča stranka v tožbi ugovarja vsebini odločitve Okrožnega državnega tožilstva v A. v zvezi z njeno zahtevo, podano na podlagi člena 66. člena ZDT. To ravnanje okrožnega državnega tožilstva pa ne more biti predmet nadzorstvene pritožbe iz 68. člena ZDT. Kakor izhaja iz upravnega spisa, je tožena stranka skladno z 2. odstavkom 68. člena ZDT z nadzorstveno pritožbo seznanila vodjo Okrožnega državnega tožilstva v A. in okrožnega državnega tožilca B.B. ter po prejemu poročil poslala obe poročili z lastnim pojasnilom tožeči stranki. Iz upravnih spisov in tožbe tožeče stranke pa tudi sicer ne izhaja, da bi tožeča stranka nadzorstveno pritožbo vlagala v zvezi z neutemeljeno dolgim trajanjem reševanja zadeve tožeče stranke. Sodišče tako zaključuje, da v ravnanju tožene stranke to je Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije ni zaslediti zatrjevanih kršitev ustavnih pravic tožeče stranke.

Glede na navedeno, ker v ravnanju tožene stranke ni zaslediti zatrjevanih kršitev ustavnih pravic tožene stranke, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.