VSL sodba I Cp 5118/2005

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v:
a) v točki II.1. izreka,
tako da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.. opr. št. I
../23117 z dne 26.11.... v 1. točki izreka delno v veljavi le za:
znesek glavnice v višini 46.256,50 SIT in zakonske zamudne obresti od
zneska 23.291,00 SIT od 16.5.1998 do plačila, od zneska 1.022,75 SIT
od 16.6.1998 do plačila, od zneska 19.962,75 od 16.7.1998 do plačila,
od zneska 990,00 SIT od 16.8.1998 do plačila in od zneska 990,00 SIT
od 16.9.1998 do plačila, za preostali znesek glavnice in pripadajoče
zamudne obresti pa se sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavi;
b) v točki II.2. izreka, tako da ostane sklep o izvršbi Okrajnega
sodišča v L.. opr. št. I ../23117 z dne 26.11... v 3. točki izreka
delno v veljavi le za izvršilne stroške v višini 2.555,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1998 do plačila, za preostali
znesek izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi pa se
sklep o izvršbi v 3. točki izreka razveljavi;
c) v II.3. točki izreka, tako da je tožena stranka dolžna povrniti
tožeči stranki le 2.850,00 SIT stroškov pravdnega postopka z
zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2005 do plačila, v roku 8 dni,
višji zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pravdnega
postopka pa se zavrne.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve
stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
3. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške
pritožbenega postopka v znesku 33.533,33 SIT, v roku 8 dni.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom v točki I.

izreka odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.. opr.

št. I .../23117 z dne 26.11... zaradi umika tožbe razveljavi delno v

1točki izreka, in sicer za 22.4.2005 plačano glavnico v znesku

46.256,50 SIT, 128.065,89 SIT plačanih obresti in 2.139,00 SIT

plačane glavnice in deloma v 3. točki izreka za 2.555,00 SIT sodnih

stroškov in 6.144,26 SIT obresti od sodnih stroškov. V točki II.1.

izreka je odločilo, da ostane navedeni sklep o izvršbi delno v

veljavi v 1. točki izreka za znesek glavnice v višini 136.630,50 SIT

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 46.907,50 SIT od 16.5.1998

do plačila, od zneska 4.091,00 SIT od 16.6.1998 do plačila, od zneska

79.851,00 SIT od 16.7.1998 do plačila, od zneska 1.821,00 SIT od

16.8.1998 do plačila in od zneska 3.690,00 SIT od 16.9.1998 do

plačila. V točki II.2. je odločilo, da ostane navedeni sklep o

izvršbi delno v veljavi v 3. točki izreka glede izvršilni stroškov v

višini 7.665,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1998

dalje do plačila, v točki II.3. izreka pa je odločilo, da je tožena

stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne

stroške v znesku 11.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

29.8.2005 do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Zoper navedeno odločbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi

navaja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, saj

iz tožbe izhaja, da tožnik ni vtoževal nerazdelne obveznosti proti

štirim tožencem, kljub temu pa jo je sodišče prve stopnje obsodilo

kot solidarno dolžnico. Pravi, da sodišče prve stopnje ni odločilo o

ugovoru T...d.o.o. ter da ni jasno, ali je bil sklep o izvršbi

dolžniku M.. d.o.o. sploh vročen. Ker ta toženec ni bil vključen v

pravdo, gre za procesno napako. Nadalje pravi, da Odlok o oskrbi z

vodo določa le obveznost porabnikov, da vodo plačajo, ne določa pa

solidarne obveznosti uporabnikov istega odjemnega mesta. Zaključek

sodišča, da gre za solidarno odgovornost po 414. členu ZOR, je zmoten

in materialnopravno nepravilen. Meni, da gre za deljivo obveznost po

412členu ZOR, ki pa ni solidarna. Da ne gre za solidarno obveznost,

izhaja tudi iz ravnanja tožnika samega. Tožeča stranka v dopisu z dne

10.5.2005 pravi, da so dediči po Micheli B. plačali "svoj del dolga"

in je zato tožbo zoper njih umaknila. Če pa bi tožnik dosledno sledil

svojemu zmotnemu stališču o nerazdelnosti, tožbe za plačani znesek ne

bi umaknil, ampak bi vztrajal pri tožbi za preostali del zahtevka še

naprej tudi zoper dediče Michelija. Pravi, da sama porabi minimalno

količino vode, saj v svojih prostorih vodo rabi le za WC. Navaja še,

da so porabniki tega odjemnega mesta spomladi 2005 ta vodovodni

ventil zaprli, saj se je na to mesto nelegalno priključila ena ali

celo več strank. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in

izpodbijano odločbo v točkah II.1.2. in 3. izreka razveljavi.

Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni

odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da sodišče prve stopnje ni

odločilo o ugovoru dolžnika D.. d.o.o. Ljubljana ter da ni jasno, ali

je bil sklep o izvršbi dolžniku M.. d.o.o. Ljubljana vročen, niso

pomembne za odločitev pritožbenega sodišča o utemeljenosti njene

pritožbe, saj se izpodbijana sodba in sklep na njih ne nanašata.

Utemeljene pa so pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje

zmotno zaključilo, da je obveznost tožene stranke, ki je ena od

štirih uporabnikov vode na odjemnem mestu na S.. 28, Ljubljana,

solidarna z obveznostmi plačila vode ostalih uporabnikov tega

priključka. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da niti 25. člen

niti kateri drug člen Odloka o oskrbi z vodo (Uradni list SRS št.

11/87) ne predpisuje solidarne odgovornosti več uporabnikov istega

vodovodnega priključka. V 1. in 2. odst. 25. člena tega odloka je

navedeno le, da v primeru, ko je v objektu več uporabnikov vode iz

istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom, kdo

sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo, ter da interna delitev

stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost

upravljalca. S tem je določeno le, da se lahko o načinu

porazdeljevanja stroškov dogovorijo sami uporabniki istega

priključka, ni pa z navedenimi določbami urejeno njihovo razmerje do

upravljalca in zato z njimi tudi ni predpisana solidarna odgovornost

več uporabnikov istega vodovodnega priključka. Da obveznost plačila

vode uporabnikov priključka na S... 28, Ljubljana, ni solidarna, se

zaveda tudi tožena stranka, saj je predlog za izvršbo vložila zoper

vse štiri odjemnike, pri tem pa ni navedla, da izterjuje svojo

terjatev od dolžnikov solidarno, da neplačani del terjatve v celoti

vtožuje le od tožene stranke Marije C., pa je jasno navedla šele na

naroku dne 29.8.2005. Po delnem poplačilu njene terjatve s strani

dedičev uporabnika Mikeli B. pa je tožbo zoper njega oziroma njegove

dediče v celoti umaknila, kar kaže na to, da je štela, da je vsak od

uporabnikov dolžan plačat le svoj del stroškov porabljene vode v

vtoževanem obdobju, ne pa celotnega zneska terjatve.

Pritožbeno sodišče zaključuje, da je obveznost uporabnikov

vodovodnega priključka na S... 28 v Ljubljani glede na določbo 1.

odst. 412. člena ZOR (Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list

SFRJ št. 29/78 s spremembami in dopolnitvami, ki se za sporno

razmerje uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega

zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001) deljiva, saj gre za denarno

obveznost, ni pa solidarna. Solidarnost obveznosti več dolžnikov se

namreč ne domneva, ta mora biti predpisana ali dogovorjena. Ker

solidarnost obveznosti uporabnikov priključka na S... 28 ni bila niti

dogovorjena niti predpisana, se njihova deljiva obveznost po določbi

2odst. 412. člena ZOR deli na enake dele, tako da je vsak od njih

odgovoren le za svoj del obveznosti. Drugačna delitev teh stroškov

med uporabniki namreč ni bila dogovorjena. Iz ugotovitev

prvostopenjskega sodišča izhaja, da so bili v vtoževanem obdobju na

S... 28 v Ljubljani 4 uporabniki vodovodnega priključka, ki med seboj

niso sklenili sporazuma o delitvi stroškov po 1. odst. 25. člena

navedenega odloka v zvezi s 2. odst. 412. člena ZOR, da je terjatev

tožeče stranke tako po temelju kot po višini izkazana, da razen v

delu, za katerega je tožeča stranka zaradi plačila dedičev Mikeli

B. dne 22.4.2005 umaknila tožbo, njena terjatev ni bila poplačana

oziroma da tožena stranka tožeči stranki iz naslova vtoževane

terjatve ni plačala ničesar. Na podlagi navedenih ugotovitev sodišča

prve stopnje, katerih se v pritožbi zoper odločbo izdano v postopku v

sporu majhne vrednosti po določbi 1. odst. 458. člena ZPP (Zakon o

pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št

36/2004) ne more več izpodbijati, in na podlagi določbe 2. odst. 412.

člena ZOR, pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka kot

ena izmed štirih uporabnikov spornega priključka dolžna plačati

tožeči stranki le četrtino vtoževane terjatve, in ne ves preostali

neplačan del te terjatve, kot je zaradi zmotne uporabe materialnega

prava odločilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 4. točke 358. člena ZPP

pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v točki II.1.

izreka, tako da je vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v

L.. opr. št. I ../23117 z dne 26.11... v 1. točki izreka delno v

veljavi le za znesek glavnice v višini 46.256,50 SIT in zakonske

zamudne obresti od zneska 23.291,00 SIT od 16.5.1998 do plačila, od

zneska 1.022,75 SIT od 16.6.1998 do plačila, od zneska 19.962,75 od

16.7.1998 do plačila, od zneska 990,00 SIT od 16.8.1998 do plačila in

od zneska 990,00 SIT od 16.9.1998 do plačila, ter v točki II.2.

izreka, le za izvršilne stroške v višini 2.555,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 26.11.1998 do plačila. Za preostali znesek

glavnice in pripadajoče zamudne obresti in za preostali znesek

izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi pa je sklep o

izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo. V preostalem delu je

pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a

nespremenjenem delu potrdilo.

Ker je tožeča stranka po odločitvi pritožbenega sodišča z zahtevkom

uspela le deloma, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi

prvostopenjsko odločitev o stroških pravdnega postopka. Tožeča

stranka je zoper toženo stranko uspela le s četrtino svojega

zahtevka, zaradi česar ji je tožena stranka glede na določbo 2. odst.

154člena ZPP dolžna plačati le četrtino od 11.400,00 SIT pravdnih

stroškov, dosojenih s prvostopenjsko odločbo. Tožena stranka ji je

tako dolžna plačati le 2.850,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 29.8.2005 dalje do plačila, v roku 8 dni.

Pritožbeno sodišče je toženi stranki prisodilo tudi sorazmeren del

pritožbenih stroškov. Za sestavo pritožbe ji je priznalo 250 točk po

Odvetniški tarifi, kar ob sedanji vrednosti Odvetniške točke (110

SIT) znaša 27.500,00 SIT in 22.800,00 SIT stroškov za sodno takso,

skupaj 50.300,00 SIT. Ni ji priznalo 100 točk za pregled spisa in 20

točk za poročilo stranki, saj so ta opravila že vključena v sestavo

pritožbe. Tožena stranka je s pritožbo izpodbijala le točko II.

izreka prvostopenjske odločbe, s katero ji je bilo naloženo plačilo

zneska 136.630,50 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, s pritožbo

pa je uspela v 2/3-inah (66,66%), saj je po odločitvi pritožbenega

sodišča tožeči stranki dolžna plačati le tretjino tega zneska s

pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je tako dolžna v

roku 8 dni povrniti toženi stranki 2/3-ini priznanih pritožbenih

stroškov, to je 33.533,33 SIT.