VSL sklep II Cp 5998/2005

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je O. S. ugovor M. S. z dne in potrdilo sklep o vpisu, opr. št. D.. št., ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent navedenega sodišča.

Zoper sklep je pritožbo vložila nasprotna udeleženka. Navaja, da gre pri sklepu, opr. št. Z. z dne 6.7.2005, ki še ni pravnomočen in pri izpodbijanem sklepu za isto odločujoče sodišče. Le-to ne upošteva, da zastavna pravica ni bila vknjižena na podlagi izvršilnega naslova zoper pritožnico, to je zoper M.S., temveč na podlagi nekega izvršilnega naslova, ki je bil izdan proti tretjemu subjektu. Izpodbijani sklep navaja kot pravno podlago določila 4. odst. 27. čl. Z.. Gre za pomanjkljivo in zmotno uporabo materialnega prava, saj sklep ne upošteva tistega dela Z., po katerem je pravica upnikov, da uveljavljajo terjatve do ustanoviteljev izbrisanih družb, omejena na eno leto. O tem izpodbijani sklep nima razlogov. Odločilno je, ali je upnik pričel z izvršilnim postopkom v prekluzivnem roku in ne, ali je predlagal zavarovanje v zakonskem roku enega leta. Davčni organ bi moral pritožici vročiti obvestilo o stanju obveznosti in ji vročiti poziv, da plača te obveznosti svojevoljno. Šele na podlagi takšnega obvestila oziroma procesne predpostavke bi lahko začel voditi davčno izvršbo. V obravnavanem primeru upnik opisane procesne predpostavke

ni izpolnil in ni pogojev za zavarovanje obveznosti. Sodišče bi opisano dejansko stanje in materialnopravno podlago zavarovanja moralo razčistiti, pa tega ni storilo. Nasprotna udeleženka predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep o vknjižbi zastavne pravice razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, ki se vse nanašajo na postopek zavarovanja, niso pravno relevantne pri odločanju o pritožbi zoper izpodbijani zemljiškoknjižni sklep,zato sodišče druge stopnje nanje v tej zemljiškoknjižni zadevi ne odgovarja. Kljub temu pa je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in sicer zaradi absolutno bistvene kršitve določb postopka, ugotovljene v okviru preizkusa razlogov, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Nasprotna udeleženka je namreč v ugovoru trdila tudi, da sklep Z., ki je bil podlaga za vknjižbo zastavne pravice v tej zadevi, še ni pravnomočen, ker je zoper njega vložila ugovor in da zato ni pravne osnove za vknjižbo zastavne pravice.

O takšni trditvi nasprotne udeleženke se sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru ni izjasnilo, kljub temu, da je navedeno dejstvo (pravnomočnost sklepa o zavarovanju) za vknjižbo odločilno. V skladu s 40. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03), je namreč med drugim podlaga za vknjižbo pravic tudi pravnomočen sklep, izdan v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku oziroma sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice (7. točka 1. odst. 40. čl. ZZK-1). V skladu s 46. čl. ZZK-1, ki ureja odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti, sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti med drugim tudi na podlagi sodnih odločb iz 7. točke 1. odstavka 40. čl. ZZK-1, torej tudi na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini. 2. odst. navedenega 46. čl. ZZK-1 določa, da mora sodišče oziroma drug državni organ, ki je odločal na prvi stopnji, o odločbi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15-ih dneh po pravnomočnosti oziroma dokončnosti in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti oziroma dokončnosti.

Kljub že navedeni trditvi v ugovoru nasprotne udeleženke, da sklep Z , na podlagi katerega je bil začet ta zemljiškoknjižni postopek ni pravnomočen, sodišče na to njeno trditev v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo in razlogov o tem odločilnem dejstvu ni navedlo.

Zaradi takšnega ravnanja zemljiškoknjižnega sodišča je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP) v zvezi z 2. odst. 120. čl. ZZK-1 in v zvezi z 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in spremembe, ZNP). Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi nasprotne udeleženke ugoditi in v skladu s 5. točko 161. čl. ZZK-1 razveljaviti izpodbijani sklep ter zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Pri ponovnem odločanju naj se zemljiškoknjižni sodnik izjavi tudi o že navedeni ugovorni trditvi nasprotne udeleženke, nadaljnji napotki sodišču prve stopnje pa, glede na že obrazloženo, niso potrebni.