VSM sklep III Cp 2111/2006

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožnica nosi sama stroške svoje pritožbe.

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo tožničin predlog za

izdajo začasne odredbe, po kateri naj se mladoletni hčerki pravdnih

strank do pravnomočne odločitve o dodelitvi mladoletnih hčerk v

varstvo in vzgojo dodelita v vzgojo in oskrbo materi - tožnici,

toženec pa je začasno dolžan plačevati za vsako od mladoletnih hčera

preživnino v znesku 20.000,00 SIT mesečno od 13.04.2006 dalje, v

primeru uskladitve preživnin v valoriziranem znesku, v primeru zamude

pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tako odločitev izpodbija tožeča stranka iz pritožbenega razloga

zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega

prava. Meni, da bi bilo za mladole tni hčerki koristneje, da že sedaj

živita z njo, posebej ker ureja bivalne razmere. Prvemu sodišču

očita, ker ni upoštevalo njenih navedb, da bi duševno moteni rejenec

staršev toženca mladoletnima hčerkama lahko škodoval in tudi ne, da

bi lahko "že sedaj" obiskovali vrtec v Ljutomeru, ne šele jeseni.

Hčerki sta nekaj vikendov že preživeli pri njej in se dobro počutili.

Predlaga razveljavitev napadene odločbe in ponovno odločanje na prvi

stopnji.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje pri svojem delu ni zagrešilo po uradni dolžnosti

upoštevnih procesnih kršitev (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku

- ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ),

odločilne dejanske okoliščine je dovolj in pravilno ugotovilo in

sprejelo nato z materialnim pravom skladno odločitev. Jedro

izpodbijane odločitve je, da sta mladoletni hčerki pravdnih strank v

sedanjem okolju dobro preskrbljeni, zato niso potrebne nobene

spremembe v njunem življenju oziroma bi ju spremembe lahko znova

obremenile, kar vse potrjujejo v postopku na prvi stopnji zbrani

dokazi. Razloge izpodbijane odločbe sodišče druge stopnje povzema kot

pravilne in pripominja, da v spisu ni nobenih podatkov o morebitni

"škodljivosti" rejenca staršev toženca, o tem ne poroča niti

pristojni center za socialno delo. Prav tako ne more biti odločilno

dejstvo, da mladoletni hčerki še nista začeli obiskovati vrtca, ker

ni podatkov o negativnih posledicah tega dejstva. Da sta se

mladoletni hčerki pri tožnici dobro počutili tudi ni podlaga za

spreminjanje njunega sedanjega življenjskega okolja, v katerem se po

vseh podatkih dobro razvijata. Treba je upoštevati, da bi spremembo

dosedanjega okolja in načina življenja lahko narekovale le ogrožene

koristi mladoletnih hčerk, ki pa so za zdaj ustrezno zavarovane.

Zgolj razumljiva želja tožnice, da bi deklici živeli z njo, ne

zadošča za drugačno odločitev kot je izpodbijana.

Neutemeljena pritožba je zavrnjena po točki 2 člena 365 ZPP v zvezi s

členom 411 istega zakona in členom 15 ZIZ.

Izrek o stroških neuspešne pritožbe temelji na členu 165/I ZPP v

zvezi s členom 413 istega zakona.